Jedro

Po določilu drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP lahko takrat, kadar sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Iz določila četrtega odstavka 235. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena pa izhaja, da lahko družbenik izpodbija samo domnevo insolventnosti. ZFPPIPP torej družbeniku izven tega okvira ne dovoljuje pritožbe proti sklepu o začetku stečajnega postopka. Zato delničar s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP ne more doseči procesne legitimacije. Družbenik se, kot rečeno, z začetkom stečajnega postopka strinja (primerjaj 1.1. točko pritožbe). Njegova pritožba proti 2. in 3. točki izreka sklepa pa glede na navedeno ni dovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi določila 352. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot tako zavrglo.

Pravdni postopek se začne s tožbo, ne konča pa se na pritožbenem sodišču z razveljavitvijo prvostopenjskega sklepa in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Smiselno isto velja za stečaj, ki se začne s sklepom o začetku stečajnega postopka. V prid presoji, da sodišče prve stopnje tudi po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka imenuje istega upravitelja govori tudi določilo drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP. Po tem določilu je nastanek pravnih posledic vezan na prvi sklep o začetku stečajnega postopka, kjer je upravitelj že imenovan.

Dokler prvostopenjski postopek ni pravnomočno zaključen, gre za isti postopek. Iz tega sledi, da bi praksa, za katero se zavzema pritožnik, to je imenovanje vsakič novega upravitelja v istem postopku ob vsakokratni razveljavitvi prvostopenjskega sklepa, ravno pomenila kršitev določila tretjega odstavka 116. člena ZFPPIPP, s tem pa morda tudi kršitev pravice do sodnega varstva ter poštenega sojenja. Enako pravilo kot za upravitelja po ZFPPIPP, velja tudi za sodnika, ki vodi pravdni postopek po ZPP. Po določilu 356. člena ZPP lahko pritožbeno sodišče ob razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom. Iz tega logično sledi pravilo, da se zadeva po razveljavitvi prvostopenjske odločbe sodišču praviloma vrne v nov postopek pred istim sodnikom. Smiselno isto pa velja tudi za imenovanje stečajnega upravitelja.

Izrek

I. Zavržejo se:

1.) pritožba delničarja z dne 18. 1. 2017,

2.) dopolnitev pritožbe delničarja z dne 10. 3. 2017 in

3.) dopolnitev pritožbe dolžnika z dne 10. 3. 2017. II. Pritožba dolžnika z dne 26. 1. 2017 se zavrne in se prvostopenjski sklep v izpodbijani 2. in 3. točki izreka potrdi.

III. Pritožnika sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1. Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 275) je sodišče prve stopnje na predlog poimensko navedenih delavcev družbe A. d. d. že tretjič začelo stečajni postopek nad dolžnikom1 (1. točka izreka). Za upravitelja je bil imenovan A. P. (2. točka izreka), za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja preko pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana kot A. T. s. p., matična številka: 000 (3. točka izreka). V obrazložitvi sklepa je pojasnilo, da dolžnik predlogu za začetek stečajnega postopka ni nasprotoval. Pritožbe

2. Proti temu sklepu sta se pravočasno pritožila delničar (p. d. 289) in dolžnik (p. d. 345). Delničar je vložil pritožbo 18. 1. 2017, dolžnik pa 26. 1. 2017. Dne 10. 3. 2017 sta pod p. d. 376 in 377 vložila še vsak svojo dopolnitev pritožbe. V pritožbi sta oba izrecno navedla, da se z odločitvijo o začetku stečajnega postopka strinjata, nasprotujeta pa imenovanju A. P. za stečajnega upravitelja. Zato sklep o začetku stečajnega postopka izpodbijata samo delno in sicer v 2. in 3. točki izreka. Uveljavljala sta vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da pritožbeno sodišče skladno z načelom naravnega vrstnega reda imenuje drugega stečajnega upravitelja. Podrejeno sta predlagala razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala sta tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

Odgovor na pritožbo

3. Predlagatelji so 7. 3. 2017 (p. d. 375) vložili odgovor na pritožbo. Predlagali so, naj pritožbeno sodišče „nedovoljeno pritožbo dolžnika zavrže“. Glede na to, da je bila delničarjeva pritožba na internetnih straneh AJPES objavljena 18. 1. 2017, dolžnikova pa 26. 1. 2017, so predlagatelji odgovor na pritožbo vložili po preteku petnajstdnevnega roka iz prvega odstavka 344. člena ZPP. Zato tega odgovora pritožbeno sodišče na podlagi določila drugega odstavka 344. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pri odločanju o pritožbi ni upoštevalo.

K zavrženju delničarjeve pritožbe

4. Svojo procesno legitimacijo za vložitev pritožbe je delničar utemeljeval na dveh točkah in sicer (1) na drugem odstavku 242. člena ZFPPIPP v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena v povezavi s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena istega zakona in (2) na drugem odstavku 373. člena ZFPPIPP kot upnik, češ da bo v primeru, da bo razdelitvena masa zadoščala za poplačilo vseh nezavarovanih terjatev, upravičen do sorazmernega dela preostale razdelitvene mase.

5. Po določilu drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP lahko takrat, kadar sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Iz določila četrtega odstavka 235. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena pa izhaja, da lahko družbenik izpodbija samo domnevo insolventnosti. ZFPPIPP torej družbeniku izven tega okvira ne dovoljuje pritožbe proti sklepu o začetku stečajnega postopka. Zato delničar s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP ne more doseči procesne legitimacije. Družbenik se, kot rečeno, z začetkom stečajnega postopka strinja (primerjaj 1.1. točko pritožbe). Njegova pritožba proti 2. in 3. točki izreka sklepa pa glede na navedeno ni dovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi določila 352. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot tako zavrglo.

K zavrnitvi dolžnikove pritožbe Povzetek pritožbenih navedb

6. Pritožnik vidi absolutno bistveno kršitev določil stečajnega postopka v tem, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih navedb iz vloge z dne 29. 12. 2016 o neprimernosti A. P. za stečajnega upravitelja. Takrat je navedel, kot trdi, da je že v času po začetku stečajnega postopka na podlagi sklepov z dne 24. 5. 2016 in 9. 8. 2016 A. P. kot stečajni upravitelj zagrešil več hudih nepravilnosti. Tako je (1) 18. 8. 2016 v nasprotju s svojimi pristojnostmi brez soglasja sodišča umaknil predlog za imenovanje revizorja za potrebe izvedbe dokapitalizacijske skupščine, sklicane za 5. 9. 2016, dne 23. 8. 2016 pa je skupščino še preklical. Dokapitalizacija je bila namenjena izboljšanju finančnega položaja dolžnika in izboljšanju njegove kapitalske ustreznosti, s čemer bi se izboljšal položaj vseh družbenikov družbe A.; (2) tržna vrednost poslujoče enote stečajnega dolžnika je bila 8. 8. 2016 ocenjena v razponu od 2,257.000,00 EUR do 2,828.000,00 EUR, stečajni upravitelj pa je kot izklicno ceno predlagal 2,257.000,00 EUR, to je na spodnji meji ocenjene vrednosti; (3) ni jasno zakaj za potrebe vodenja takrat še ne pravnomočno začetega stečajnega postopka ni uporabil kateregakoli od obstoječih transakcijskih računov dolžnika, pač pa je odprl nov fiduciarni račun pri Delavski hranilnici. Po razveljavitvi sklepa o začetku postopka dne 9. 8. 2016 je dolžniku zaradi težav in zamude z zapiranjem navedenega računa nastala velika škoda. Zamuda s prenosom sredstev na novo odprti račun pri D. je posledično vplivala na zamudo pri izplačilu oktobrskih plač delavcem in drugih nujnih stroškov. Po drugi strani je zaprtje obstoječih računov omogočilo, da so posamezni delavci samovoljno in mimo vedenja poslovodska dolžnika, ki je prenehal biti komitent P., pri tej banki samovoljno polagali gotovino, pridobljeno iz poslovanja tovarniške in potujoče trgovine na svoje račune. Ker izpodbijani sklep o razlogih imenovanja stečajnega upravitelja ne vsebuje prav nikakršnih razlogov, je po navedbah pritožnika podana absolutna bistvena kršitev določil stečajnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Poleg tega je stečajni upravitelj zagrešil še druge kršitve in sicer (1) sklenil je pogodbo o zaposlitvi z vsemi dosedanjimi 24 delavci, dodatno pa še pogodbe o sodelovanju s petimi komercialisti na terenu, kar je odločno preveč, (2) poleg tega pa je, ker nima več lastne predelave grozdja, v letu 2016 odkupil grozdje zgolj v minimalni količini 371.420 kg, kar pomeni, da bo proizvodnja vina v nadaljevanju minimalna ter bo podjetje živelo praktično zgolj od prodaje starih zalog, v nekajmesečnem obdobju pa bo potreboval več kot 0,5 milijonov evrov za ohranitev poslovanja.

7. Po določilu prvega odstavka 116. člena ZFPPIPP imenuje sodišče upravitelja s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti.2 Skladno z določilom tretjega odstavka istega člena pa mora sodišče za upravitelja imenovati vsakič drugo osebo iz seznama izbranih upraviteljev. Pritožnik navaja, da tega določila sodišče prve stopnje ni spoštovalo, ker je bil v ponovno začetem stečajnem postopku nad dolžnikom A. P. še enkrat imenovan za upravitelja.

Razlogi pritožbenega sodišča

8. Pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je tudi v ponovnem sklepu o začetku stečajnega postopka za upravitelja A. P., kršilo pravico do sodnega varstva ter poštenega sojenja iz drugega odstavka 23. člena Ustave RS ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, je pravno zmotno. Pritožnik namreč ne trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo pravilo vrstnega reda o imenovanju upravitelja ob izdaji prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka nad istim dolžnikom pa nujno vodi do imenovanja istega upravitelja. V postopku zaradi insolventnosti se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP za vprašanja, ki niso drugače urejena v tem zakonu, uporabljajo določila ZPP. Pravdni postopek se začne s tožbo, ne konča pa se na pritožbenem sodišču z razveljavitvijo prvostopenjskega sklepa in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Smiselno isto velja za stečaj, ki se začne s sklepom o začetku stečajnega postopka. V prid presoji, da sodišče prve stopnje tudi po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka imenuje istega upravitelja govori tudi določilo drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP. Po tem določilu je nastanek pravnih posledic vezan na prvi sklep o začetku stečajnega postopka, kjer je upravitelj že imenovan.

9. Dokler prvostopenjski postopek ni pravnomočno zaključen, gre za isti postopek. Iz tega sledi, da bi praksa, za katero se zavzema pritožnik, to je imenovanje vsakič novega upravitelja v istem postopku ob vsakokratni razveljavitvi prvostopenjskega sklepa, ravno pomenila kršitev določila tretjega odstavka 116. člena ZFPPIPP, s tem pa morda tudi kršitev pravice do sodnega varstva ter poštenega sojenja. Enako pravilo kot za upravitelja3 po ZFPPIPP, velja tudi za sodnika, ki vodi pravdni postopek po ZPP. Po določilu 356. člena ZPP lahko pritožbeno sodišče ob razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom. Iz tega logično sledi pravilo, da se zadeva po razveljavitvi prvostopenjske odločbe sodišču praviloma vrne v nov postopek pred istim sodnikom. Smiselno isto pa velja tudi za imenovanje stečajnega upravitelja.

10. Z zadnjim razveljavitvenim sklepom Cst 445/2016 z dne 13. 7. 2016 je pritožbeno sodišče ob razveljavitvi prvostopenjskega sklepa odločilo, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom. To je storilo, kot je pojasnjeno v obrazložitvi tega sklepa zato, ker je sodišče prve stopnje ob prvotnem odločanju o stečajnem postopku zmotno uporabilo materialno pravo, v drugem postopku pa je prišlo do postopkovnih kršitev. Da bi zadevo vrnilo drugemu sodniku za odločanje zaradi pristranskosti prvostopenjske sodnice, pa ne drži. 11. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo tretjega odstavka 116. člena ZFPPIPP, neutemeljen. S pritožbenimi trditvami, povzetimi v 6. robni številki te obrazložitve pa pritožnik navaja razloge za razrešitev upravitelja. Po določilu 1. točke 118. člena ZFPPIPP se upravitelj razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, procesne legitimacije za vložitev predloga za razrešitev upravitelja pa dolžnik nima (prvi odstavek 119. člena ZFPPIPP). Zato z omenjenimi navedbami ne more doseči spremembe izpodbijanega sklepa.

12. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da je dolžnikova pritožba proti 2. in posledično 3. točki izreka izpodbijanega sklepa neutemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani del sklepa na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, potrdilo.

K zavrženju dopolnitve pritožb z dne 10. 3. 2017

13. Odločitev o zavrženju pritožb delničarja in družbenika z dne 10. 3. 2017 temelji na določilu 352. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Rok za pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka znaša 15 dni. Izpodbijani sklep je bil objavljen na internetnih straneh AJPES 4. januarja 2017, konec tega meseca pa je bil vročen tudi dolžniku. Ker sta tako dolžnik kot družbenik dopolnitev pritožbe vložila šele marca, sta ju evidentno vložila prepozno.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Op. št. (1): Prvi sklep o začetku stečajnega postopka St 000/2016, ki je bil izdan 24. 5. 2016 (p. d 21), je bil s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 445/2016 z dne 13. 7. 2016 razveljavljen, zadeva pa je bila vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Drugi sklep St 000/2016 je bil izdan 9. 8. 2016 (p. d. 111), s sklepom VSL Cst 646/2016 pa je bil 14. 10. 2016 ponovno razveljavljen, pri čemer je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

Op. št. (2): Sklep o začetku stečajnega postopka je urejen v 242. členu ZFPPIPP.

Op. št. (3): Pritožnik v 3.8. točki pritožbe navaja, da pravica do poštenega sojenja ne obsega zgolj pravice do naravnega (naključnega) imenovanja sodnika, pač pa jo je potrebno uporabiti tudi za imenovanje stečajnega upravitelja.