Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je sklep procesne narave, ki je izdan na podlagi 290. člena ZUP in ne vsebuje vsebinske odločitve o tožničini materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožničin pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Z izpodbijano odločbo organa prve stopnje, št. 06122-1732/2007/23 z dne 14. 3. 2011, je pod točko 1 izreka odločeno, da je odločba gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje, št. 06122-1732/2007-1209 z dne 23. 5. 2007, s katero je bilo inšpekcijski zavezanki A.A. (tožnici) v izreku naloženo, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo lesenega bivalnega objekta, tlorisnih dimenzij 4,0 m x 5,0 m in 1,5 m x 5,0 m etažnosti pritličje in izkoriščeno podstrešje, z nesimetrično dvokapno streho, zgrajenega na zemljišču s parcelno številko 349 k.o. … ter do 31. 12. 2007 odstraniti objekt v gradnji iz 1. točke te odločbe in vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje na svoje stroške, postala izvršljiva dne 1. 1. 2008, zato se dovoli njena izvršba. Pod točko 2 izreka je odločeno, da je A.A. dolžna odstraniti predmetni objekt ter urediti zemljišče v prvotno stanje na svoje stroške v naknadnem roku do 1. 3. 2012. Po preteku tega roka bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec.
2. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja ves potek postopkov do izdaje odločbe gradbene inšpektorice, Inšpektorata RS za okolje in prostor 06122-1732/2007-1209 z dne 23. 5. 2007, ko je bila tožnici naložena odstranitev v izreku navedenega objekta. V 3. točki te odločbe je še odločeno, da v primeru v kolikor inšpekcijski zavezanec tega ne bo izvršil na način in v roku, kot je določeno v 2. točki, se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah. V tej odločbi so bile tudi izrečene prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objekt te gospodarske javne infrastrukture, vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi na zemljišču 349 k.o. … v lasti A.A. Izvedena inšpekcijska odločba je postala dokončna in pravnomočna z odločitvijo Upravnega sodišča RS, št. U 229/2007-7 z dne 28. 6. 2008. Opravljen je bil ogled dne 26. 7. 2010, dne 10. 11. 2010 se je na zaslišanje zglasila hčerka inšpekcijske zavezanke, ki je pojasnila vložitev vloge za uveljavitve posega v prostor, kot predlog spremembe strategije prostorskega razvoja Občine Šentjur na zemljišče parcelnih številk 349, 345/1, 344/4 in 347 k.o. …. Odločba je postala izvršljiva 1. 1. 2008, ker zavezanka sama v določenem roku obveznosti ni izpolnila v celoti, zato se dovoljuje izvršitev odločbe.
3. Tožena stranka je s pritožbeno odločbo, št. 0612-227/2007 z dne 19. 12. 2011, potrdila odločitev organa prve stopnje in še navaja, da je izpodbijani sklep v skladu z določbo 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ureja izvršbo s prisilitvijo. Navaja še določbo prvega odstavka 292. člena ZUP, ki določa, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tako ni mogoče upoštevati navedbe pritožnice, da je vložila vlogo za spremembo prostorskega plana. Legalnost objekta je bila obravnavana v inšpekcijskem postopku, na podlagi katerega je bila izdana odločba, ki predstavlja izvršilni naslov v postopku upravne izvršbe.
4. Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Dne 10. 1. 2010 je na Občino Šentjur vložila vlogo za uveljavitev posega v prostor, ki se prilaga, kot predlog spremembe strategije prostorskega razvoja Občine Šentjur za zemljišča parcelne številke 349, 345/1, 344/4 in 347 k.o. …. Takšne vloge je Občina Šentjur sprejemala do leta 2005. Vse, kar je bilo vloženo naknadno, pa se bo upoštevalo pri naslednjem prostorskem planu, zato tudi do 10. 11. 2010 niso uspeli pridobiti listin, niti dovoljenje za obratovalni objekt. Navaja organe, ki morajo dati soglasje za spremembo prostorskega načrta, oddelek za okolje in prostor pri Upravni enoti Šentjur pa ji potrdila o tem, da ni mogoča trenutno sprememba, ni mogel izdati. Pričakuje, da bo sodišče dovolilo predlagani dokaz in naložilo prvostopnemu organu, da si pridobi že izdano mnenje Ministrstva za kmetijstvo, pa tudi Ministrstva za okolje in prostor, ki bo v teku reševanja te tožbe prav gotovo že izdano. Potem bodo ugotovljeni razlogi za zaključek, da bo opravljena sprememba tega področja. Gre za objekt v vrednosti 40.000 EUR, ki leži na področju, ki je redko naseljeno ob cesti …. Tožnica ima domačijo oddaljeno od objekta cca 100 m, stanovanjska hiša sina tožnice je oddaljena 80 m, okoli 50 m pred zadevnim objektom je stanovanjska hiša B.B. in okoli 50 m naprej stanovanjska hiša C.C. Drugih hiš na tem območju ni, s tem da je vas D. oddaljena okoli 250 do 300 m. Vse leži v osrčju Kozjanskega. Razen tega je bilo spregledano pravno pomembno dejstvo, da je celotni objekt v pretežnem obsegu (90%) financirala hči E.E., z mesečnim osebnim dohodkom 800 EUR. Tožnica je družinska upokojenka z mesečno pokojnino 300 EUR. Tožnica in njena hči živita v skromnih premoženjskih pogojih in bi odstranitev tega lesenega objekta zanjo pomenilo veliko škodo. Tako se vodi izvršba proti tožnici, ne pa proti E.E., kot lastnici tega objekta. S tem ni podane pasivne legitimacije, in je treba izvršbo ustaviti in jo sprožiti proti E.E., kot lastnici tega objekta. Takoj po prejemu ustrezne inšpekcijske odločbe leta 2007, je bila ustavljena gradnja lesenega objekta, ki se bo nadaljevala šele, ko bo prišlo do spremembe prostorskega akta. Če bi objekt stal, za toženo stranko ne bi bilo nobene škode, ker se pričakuje sprememba tega prostorskega akta. Tožnica predlaga, da se izpodbijani akt kot nezakonit odpravi in se izvršilni postopek ustavi.
5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
6. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:
7. Določba 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča samo v primeru, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni akt izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
8. Z izpodbijanim Sklepom o dovolitvi izvršbe, št. 06122-1732/2007/23 z dne 14. 3. 2011, je prvostopenjski upravni organ ugotovil datum nastopa izvršljivosti odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Celje, številka 06122-1732/2007-1209 z dne 23. 5. 2007 (izvršljiva dne 1.1. 2008), ki se izvršuje ter določil roke ter način prisilne izvršbe, če tožnica ne bo izpolnila naložene obveznosti. Gre za sklep procesne narave, ki je izdan na podlagi 290. člena ZUP, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožničini materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožničin pravni položaj, zato tudi glede na navedene določbe 2. člena ZUS-1, ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Izpodbijani sklep tudi ni eden tistih, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, zato ga tudi iz tega razloga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Tožbenega ugovora, s katerim tožnica pojasnjuje možnost v kratkem sprejetih sprememb prostorskih aktov, na podlagi katerih bi bila gradnja dovoljena, kot tudi ugovora, ki se nanaša na neutemeljeno pasivno legitimacijo, glede na to, da je gradnjo izvršila tožničina hči, sodišče ne more vsebinsko presojati, ker s takšnima tožbenima ugovoroma v tem postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena ZUP).
9. Glede na navedeno, je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
10. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.