8. 1. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavnih pritožb Iztoka Černigoja, Ajdovščina, in Marka Borjančiča, Nova Gorica, ki ju zastopa Aleksander Lisjak, odvetnik v Kopru, na seji 8. januarja 2021

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12 in 11/14 – popr.) se zavrne.

2.Ustavni pritožbi zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 602/2017 z dne 9. 11. 2017 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Kopru št. Pd 96/2015 z dne 15. 3. 2017 se ne sprejmeta.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata v izreku navedeno določbo Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS), ki določa, da je napitnina, ki jo igralci dajejo v posebne skrinjice pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah, sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost. Zatrjujeta neskladje izpodbijane določbe s prepovedjo diskriminacije (prvi odstavek 14. člena Ustave) in načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Navajata, da je v pravnem redu Republike Slovenije napitnina regulirana zgolj v ZIS, kar pomeni, da so obdavčene in podvržene plačilu prispevkov le napitnine, ki se zbirajo v skrinjicah na delovnih mestih iz prvega odstavka 91. člena ZIS. Za druge napitnine, ki jih prejemajo zaposleni predvsem v gostinstvu pa tudi drugih storitvenih dejavnostih, naj ne bi obstajala zakonska obveznost evidentiranja in plačevanja predpisanih dajatev. Taka obveznost naj ne bi obstajala tudi za druge zaposlene v igralnicah, ki prav tako prejemajo napitnino. Pobudnika zatrjujeta, da za takšno razlikovanje ne obstaja razumen razlog.

2.Pobudnika vlagata tudi ustavni pritožbi, s katerima izpodbijata odločitev sodišča, ki je njuna zahtevka za plačilo razlike v plači iz naslova delovne uspešnosti zavrnilo. Sodišči sta presodili, da so tudi prispevki, ki jih je delodajalec dolžan plačati poleg delavčeve bruto plače, strošek plače. Zato je tožena stranka za znesek teh prispevkov utemeljeno zmanjšala prejete napitnine, ki se po drugem odstavku 91. člena ZIS kot sestavni del prihodkov koncesionarja v celoti namenijo za plače zaposlenih za delovno uspešnost, ter tako zmanjšan znesek namenila za izplačilo bruto zneska delovne uspešnosti. Pritožnika zatrjujeta, da so jima bile z izpodbijanima odločitvama kršene pravice iz 14. in 22. člena Ustave.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, na katere Ustavno sodišče ne bi smiselno odgovorilo v odločbi št. U-I-50/16 z dne 6. 6. 2018 (OdlUS XXIII, 8). Zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik