Jedro

Res v konkretnem primeru nista izpolnjeni predpostavki iz 157. čl. ZPP. V odgovoru na tožbo ni zaslediti določne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka (tudi sodišče prve stopnje je očitno ni tako razumelo, saj ni postopalo po 316. čl. ZPP). Še manj iz odgovora na tožbo sledi, da tožena stranka tožeči ni dala povoda za tožbo, saj je tožena stranka med drugim trdila, da sporno stanovanje šele bo izločila iz stečajne mase. Teh trditev ni moč razumeti drugače, kot da ga je sama štela za del stečajne mase. Tožba je bila tako potrebna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana 3. tč. izreka se spremeni tako, da mora tožena stranka plačati tožeči za stroške postopka pred sodiščem prve stopnje 110.545,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.10.2000 dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Tožena stranka mora tožeči stranki plačati za stroške pritožbenega postopka 21.302,19 SIT zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.10.2000 dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe tožeči stranki naložilo plačilo 59.800,00 SIT s pp za stroške prvostopenjskega postopka. Tako je odločilo zato, ker je presodilo, da gre za situacijo, ki jo ureja 1. odst. 157. čl. ZPP. Proti temu delu sodbe vlagata pravočasno pritožbo tožeči stranki. V pritožbi menita, da je sodišče zmotno uporabilo 157. čl. ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj stroškovno odločitev sodišča prve stopnje spremeni. Pritožba je utemeljena. Res v konkretnem primeru nista izpolnjeni predpostavki iz 157. čl. ZPP. V odgovoru na tožbo ni zaslediti določne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka (tudi sodišče prve stopnje je očitno ni tako razumelo, saj ni postopalo po 316. čl. ZPP). Še manj iz odgovora na tožbo sledi, da tožena stranka tožeči ni dala povoda za tožbo, saj je tožena stranka med drugim trdila, da sporno stanovanje šele bo izločila iz stečajne mase. Teh trditev ni moč razumeti drugače, kot da ga je sama štela za del stečajne mase. Tožba je bila tako potrebna. Zato ni moč zagovarjati stališča, da je bila vložena brez povoda. Če bi tožena stranka spornega stanovanja ne štela za del stečajne mase, bi tožečo stranko lahko o tem svojem stališču lahko obvestila že v zvezi s prepozno prijavo izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Glede na navedeno v konkretnem primeru ni podlage za uporabo 157. čl. ZPP. Uporabiti je tako treba 1. odst. 154. čl. ZPP, ki nalaga sodišču, da o stroških postopka odloči po kriteriju uspeha v pravdi. In ker je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, mora tožena stranka tožeči povrniti njene pravdne stroške. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na 110.545,40 SIT za stroške prvostopenjskega postopka in 21.302,19 SIT za stroške pritožbenega postopka. Ker je tožeča stranka uveljavljala tudi zakonite zamudne obresti od prisojenih stroškov, je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z ustaljeno sodno prakso tudi o teh. Zakonite zamudne obresti tečejo od dne izdaje odločbe, s katero so bili stroški odmerjeni. Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo (tožeča stranka je bila oproščena plačila sodnih taks). Pritožbeno sodišče je ocenilo, da stroški v zvezi s pripr. vlogo tožeče stranke z dne 23.3.2000 niso potrebni pravdni stroški (1. odst. 155. čl. ZPP), zato priglašenih stroškov v zvezi s to vlogo pri odmeri ni upoštevalo. Prav tako ni moglo upoštevati postavk v zvezi s pripravo tožbe, ker so ta opravila zajeta v tarifi za sestavo tožbe. Tožeči stranki gre tako za odvetniške stroške prvostopenjskega postopka skupaj z 19 % DDV 109.242,00 SIT (120 tč. X 90 SIT = 91.800,00 SIT X 119 %) in 1.303,40 SIT za kilometrino. Za pritožbene stroške pa ji gre 21.302,19 SIT (198,9 tč X 90 SIT = 17.901,00 SIT X 119 %).