Jedro

Dokazna ocena o t. i. organizacijskih in kadrovskih razmerah pomanjkljiva, v izpodbijanem delu sodbe pa tudi ni obrazložena konkretna povezava med temi razmerami in (ne)obstojem vsake posamezne očitane kršitve. Sodišče prve stopnje bi moralo dokazno oceniti vsako očitano kršitev samostojno: obstoj v odpovedi opisanih kršitev bi moralo preveriti v okviru trditev in dokaznih predlogov strank, ki sta jih podali v zvezi s posamično kršitvijo, na tej podlagi sprejeti dokazni zaključek, ali je tožnik katero od očitanih kršitev storil ali ne, in nato upoštevaje vsa ugotovljena dejstva presoditi, ali je bil podan utemeljen odpovedni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 16. 2. 2024 nezakonita in o pravicah tožnika odločilo skladno s pravili o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi: priznalo mu je delovno razmerje pri toženki od 17. 3. 2024 do 31. 8. 2024 in ji naložilo, da mu za to obdobje prizna vse pravice iz delovnega razmerja ter izplača plače v višini 1.795,33 EUR bruto mesečno, zmanjšane za prejeto nadomestilo plače za čas bolniškega staleža v obdobju od 17. 3. 2024 do 15. 4. 2024, s pripadajočimi obrestmi (I. do III. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku povrne odmerjene stroške postopka, in odločilo, da je toženka zavezanka za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji (V. in VI. točka izreka).

2.Toženka se pritožuje zoper ugodilni in stroškovni del sodbe zaradi vseh pritožbenih razlogov. Vztraja pri zakonitosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma o posameznih očitanih kršitvah. Sodišče bi moralo presojati vsako očitano kršitev samostojno. Napačno in le pavšalno je ocenilo, da so bili roki, ki so bili skupno dogovorjeni na sestankih, prekratki. Ugotovitev sodišča, da so bili roki prekratki glede na prioritete, je neobrazložena in je tudi sicer v neskladju z izpovedmi prič. Ne drži, da A. A. ni znal izpovedati nič konkretnega. Izpovedi prič v zvezi s trajanjem postopkov javnih naročil so se navezovale na celoten postopek (od začetka do sklenitve pogodbe z dobaviteljem) in ne le na del postopka, ki je predmet očitkov. Ni pravilen zaključek, da je več tožnikovih sodelavcev prenehalo z delom pri toženki (tudi v oddelku B.) zaradi slabega stanja, ker niso mogli dobro opravljati svojih nalog. Nepravilna je ugotovitev, da tožniku ni mogoče očitati izpolnjevanja naloge poročanja, ker naj bi bil to sistemski problem programa in vseh strokovnih sodelavcev.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnik je bil zaposlen pri toženki na delovnem mestu strokovni sodelavec za upravnopravne zadeve VII/1. Toženka mu je najprej podala pisno opozorilo iz prvega odstavka 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), dne 16. 2. 2024 pa mu je redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Po presoji sodišča prve stopnje je pisno opozorilo utemeljeno, izpodbijana odpoved pa je nezakonita.

6.Iz prvostopenjske sodbe izhajajo naslednje pravilne ugotovitve o delovnem procesu: delo na področju B., v kateri je delal tožnik, je odrejal vodja B., A. A.; delo je odrejal predvsem na sestankih, ki so potekali vsakih 14 dni; kar so se na sestankih dogovorili, je A. A. vnesel v zapisnike, ki so služili kot podlaga za nadaljnje delo; zapisniki so bili bistveni za opravljanje dela, saj je bilo v njih navedeno, kateri razpisi so v delu oziroma kateri so prioriteta v tistem časovnem obdobju, ter kakšni so roki za izvedbo določenih nalog; zapisnik sestanka z dne 4. 12. 2023 vsebuje tožnikove delovne naloge v okviru določenih projektov in roke, do katerih naj bi opravil dogovorjene naloge - med navedenimi projekti so tudi tisti, ki so predmet odpovednih očitkov (mizarska dela, gašenje vozlišča, stoli, požarni sistemi, panelne stene); tožnik bi moral naloge iz dodeljenih projektov opraviti v obdobju od 4. 12. 2023 do 15. 12. 2023 oziroma do 22. 12. 2023.

7.Zaključek o nezakonitosti odpovedi je sodišče prve stopnje oprlo na naslednje razloge: delovnih nalog (mizarska dela, gašenje vozlišča, stoli, požarni sistemi, panelne stene) v zadanem času ni bilo mogoče opraviti; dogovorjeni roki (11 - 18 dni) so bili prekratki glede na prioritete, obseg dela v oddelku B. ter povprečno veliko daljše trajanje razpisov; A. A. bi moral vedeti, kdaj in kako je tožniku odredil določene delovne naloge, a o njih ni vedel izpovedati ničesar; A. A. ni mogoče verjeti, da ni bil seznanjen z nezadovoljstvom zaposlenih na oddelku B. in da ga ti (vključno s tožnikom) niso obvestili o neizvedljivosti zadanih nalog; toženka je sama odgovorna za delovno okolje, v katerem ni bilo mogoče opravljati delovnih nalog v danih rokih; več tožnikovih sodelavcev, tudi v oddelku B. (C. C.), je prenehalo z delom pri toženki zaradi slabega stanja, ker niso mogli dobro opravljati delovnih nalog; tožniku ni mogoče očitati niti neizpolnjevanja naloge poročanja, saj je šlo za sistemski problem programa in vseh strokovnih sodelavcev, ne le tožnika.

8.Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim ugovorom, da izpodbijani del sodbe glede presoje (ne)zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pri tej presoji je sodišče prve stopnje dolžno izhajati iz opisa kršitev v odpovedi. Tožniku je bilo v odpovedi očitanih pet kršitev glede priprave razpisne dokumentacije za izvedbo javnega naročila, ki so bile vsebinsko različne - z različnimi opisi dejanskih stanj kršitev in roki za izvedbo. V sodnem postopku sta stranki podali nasprotujoče si (podrobnejše) trditve, zakaj bi vsako od teh nalog v dogovorjenem roku tožnik moral izvršiti in bi jo tudi lahko, oziroma zakaj tega ni mogel storiti. Pritožba pravilno očita, da bi sodišče prve stopnje moralo dokazno oceniti vsako očitano kršitev samostojno: obstoj v odpovedi opisanih kršitev bi moralo preveriti v okviru trditev in dokaznih predlogov strank, ki sta jih podali v zvezi s posamično kršitvijo, na tej podlagi sprejeti dokazni zaključek, ali je tožnik katero od očitanih kršitev storil ali ne, in nato upoštevaje vsa ugotovljena dejstva presoditi, ali je bil podan utemeljen odpovedni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi lahko nenazadnje (odvisno od ugotovitev dokaznega postopka, ki mora biti izpeljan upoštevaje 8. člen ZPP) tudi že posamezna ugotovljena kršitev utemeljevala odpovedni razlog, česar pa zaradi pomanjkljivo ugotovljenih odločilnih dejstev v izpodbijanem delu sodbe ni mogoče preizkusiti.

9.Pravilna je pritožbena navedba, da v okoliščinah tega spora sodišče prve stopnje ne bi smelo sprejeti pavšalne dokazne ocene o prekratkih rokih, ki so bili glede tožnikovih nalog dogovorjeni na sestanku. Kot utemeljeno opozarja, so predmet odpovednih očitkov specifični postopki javnega naročanja, ki se razlikujejo po zahtevnosti in obsegu nalog, ki bi jih tožnik moral izvesti pri pripravi dokumentacije, kot tudi glede na fazo postopka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presojati ustreznost dolžine roka glede vsakokratnega odpovednega očitka posebej. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so bili roki prekratki glede na prioritete, obseg dela in povprečno daljše trajanje razpisov, vendar pritožba utemeljeno navaja, da je takšna ugotovitev pavšalna in brez ustrezne obrazložitve (npr. ni jasno, katere konkretne prioritete oziroma obseg katerega drugega dela naj bi tožniku dejansko onemogočal izvedbo očitanih nalog prav v danem roku). Pritožba primeroma izpostavlja, da je A. A. glede javnega naročila z vzpostavitvijo DNS za nakup stolov pojasnil, da je priprava dokumentacije za prvo fazo postopka enostavna, vendar sodišče prve stopnje konkretnih dejstev o tem očitku ni ugotavljalo, temveč je zaključek o primernosti roka napravilo le pavšalno (in za vse očitane kršitve hkrati).

10.Pritožba utemeljeno izpostavlja tudi druge pomanjkljivosti glede dokazne ocene, na kateri temelji izpodbijana odločitev. Pravilno navaja, da zgolj to, da se A. A. na pamet ni spomnil, kdaj je tožniku odredil naloge, ki so predmet odpovednih očitkov, še ne utemeljuje prvostopenjskega zaključka, da ni znal ničesar izpovedati o tem, kdaj in kako je tožniku odredil naloge. Ob predočenju zapisnika sestanka z dne 4. 12. 2023 je namreč pojasnil, da ta vključuje naloge, katerih neizvedba je očitana tožniku in v zvezi s tem dogovorjene roke, katerih se v poprejšnjem zaslišanju ni mogel spomniti. Izpovedal je tudi o namenu sestankov, skupno dogovorjenih rokih, o tistih dejstvih glede posameznih kršitev, glede katerih mu je sodišče prve stopnje zastavilo vprašanja ...

11.Glede prvostopenjske utemeljitve, da so bili roki prekratki z vidika povprečno veliko daljšega trajanja javnih razpisov, pritožba pravilno navaja, da se izpovedi prič o trajanju postopkov javnih naročil niso navezovale konkretno na del postopka, ki je predmet odpovednih očitkov. Npr. izpoved C. C. je razumeti, da se nanaša na celoten postopek javnega naročila (od začetka do sklenitve pogodbe z izbranim dobaviteljem oziroma izvajalcem). Utemeljena je pritožbena navedba, da na sestanku 4. 12. 2023 ni bil določen rok za izpeljavo celotnega postopka, temveč le rok za pripravo razpisne dokumentacije.

12.Prvostopenjskemu zaključku o prekratkih rokih glede na prioritete pritožba ne očita le neustrezne obrazloženosti, temveč tudi neskladje z izpovedmi prič. Tako npr. izpostavlja, da so priče potrdile, da so se prioritete v postopkih javnega naročanja (običajno) spreminjale, vendar sodišče prve stopnje ni utemeljilo, kako naj bi to dejstvo konkretno vplivalo na storitev prav tistih kršitev, ki se očitajo tožniku. Glede prvostopenjske ugotovitve, da naj bi D. D. izpovedala tako kot C. C. o tem, da zaposleni niso vedeli, katere naloge so čigave, pritožba utemeljeno očita izostanek dokazne ocene nadaljnje izpovedi D. D. o tem, da so se na sestankih skupaj dogovorili, katere razpise je treba narediti, kateri so prednostni in glede na to določili nove roke nalog. Kot še izpostavlja pritožba, se je sodišče prve stopnje oprlo na izpoved C. C., a pri tem ni upoštevalo njenega pojasnila, da konkretno o dodeljevanju nalog tožniku ne ve izpovedati.

13.Pritožba očita kršitev 8. člena ZPP glede prvostopenjskega zaključka, da je več tožnikovih sodelavcev prenehalo z delom pri toženki, tudi v oddelku B., zaradi slabega stanja, ker niso mogli dobro opravljati svojih nalog; z zaključkom se ne strinja in očita, da je sodišče prve stopnje v celoti prezrlo statistiko gibanja zaposlenih, ki jo je toženka predložila na njegov poziv. Da je zapustila toženko zaradi nevzdržnih razmer v oddelku B., je resda izpovedala C. C., ki jo omenja tudi prvostopenjska sodba. Vendar pa se pritožba pravilno sklicuje na izpoved D. D., da je bilo nekaj upokojitev ter nekaj odpovedi, pri čemer ji razlog odhoda za posamezne delavce ni bil znan. Kateri so ostali tožnikovi sodelavci, ki naj bi zapustili toženko, ker niso mogli dobro opravljati svojih nalog, prvostopenjska sodba niti ne pojasni in se nanje sklicuje le posplošeno. Glede na navedeno ima pritožba prav, da je dokazna ocena o t. i. organizacijskih in kadrovskih razmerah pomanjkljiva, v izpodbijanem delu sodbe pa tudi ni obrazložena konkretna povezava med temi razmerami in (ne)obstojem vsake posamezne očitane kršitve.

14.Poleg očitkov, ki se nanašajo na pripravo razpisne dokumentacije, je bila tožniku v odpovedi očitana tudi kršitev dolžnosti rednega elektronskega objavljanja informacij o poteku obravnave projekta (poslovni dogodek, tedenska poročila, skupen seznam javnih naročil). Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da tožniku tudi te kršitve ni mogoče očitati, ker naj bi šlo za sistemski problem programa in vseh strokovnih sodelavcev. Pritožba tej presoji pravilno oporeka z navedbo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedi D. D., ki je pojasnila, da je v primeru obvestila delavca o neželenem izbrisu datoteke (na kar se je izgovarjal tožnik) toženka to v programu SharePoint nato popravila, poudarila pa je tudi obstoj navodila za izpolnjevanje naloge poročanja. Sklicevanje sodišča prve stopnje na enake kršitve sodelavcev (kateremu pritožba oporeka s sklicevanjem na neprimerljive položaje) še ne pomeni, da bi bilo od toženke nesprejemljivo zahtevati, da v primeru ponavljanja kršitev delovnih obveznosti zoper tožnika ne bi smela ukrepati samo zato, ker naj bi zoper nekatere druge delavce ob enakih kršitvah ne ukrepala; ni namreč enakosti v nepravu (prim. Pdp 179/2022 idr.).

15.Upoštevaje vse obrazloženo je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe (I. do III. točka izreka, V. in VI. točka izreka) ter v tem delu vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje (prva odstavka 354. in 355. člena ZPP). To je v ponovljenem sojenju dolžno upoštevati navodila tega sklepa. Vsako očitano kršitev mora torej raziskati v okviru trditev in dokaznih predlogov strank, ki sta jih podali v zvezi s posamično kršitvijo (za ugotovitev vseh odločilnih dejstev naj po potrebi dodatno zasliši stranki in priče), napraviti dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP in sprejeti zaključek o (ne)zakonitosti odpovedi. Pri sprejemu odločitve ne sme spregledati, da je tožnik nezakonitost odpovedi oziroma posameznih odpovednih očitkov utemeljeval tudi s trditvami, o katerih se v dotedanjem sojenju sodišče prve stopnje ni izreklo, npr. kaj naj bi bil pravi razlog za podajo odpovedi (maščevanje A. A., ta se je želel tožnika znebiti, bolniški stalež tožnika ...), da je na neizpolnitev nekaterih nalog vplival bolniški stalež tožnika idr. Ker je izpodbijani del sodbe razveljavljen, mora novo izdana sodba ponovno vsebovati tudi odločilne razloge, ki niso bili predmet pritožbe in s tem pritožbenega preizkusa (zlasti o pisnem opozorilu). Ker je zaradi izostanka odločilnih razlogov o očitanih kršitvah potrebno ugotavljanje obsežnega sklopa dejstev, kar bo šele omogočilo sodišču preizkus zakonitosti odpovedi, je pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Namen instančnega postopka ni prenos odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve.

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.