Jedro

Kadar društvo preneha po samem zakonu, nima pravnega naslednika. Tožeča stranka tako ne more biti pravna naslednica društva x, ki je bilo izbrisano dne 30. 9. 1998, četudi je tako sama določila v 41. členu Pravil o delu in organiziranosti društva x.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 416 in parc. št. 407/14, obe vpisani v vl. št. 685, k. o. y, na ime tožene stranke, neveljavna, ter da se pri teh nepremičninah vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, s stroškovno posledico (1. točka izreka), ter sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi v roku 15 dni plačati 1.935,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve sodbe do plačila (2. točka izreka).

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi navaja, da je obrazložitev izpodbijane sodbe pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti. Sodišče je napačno ugotovilo, da tožeča stranka ni pravni naslednik T. društva, ki je prenehalo 19. 10. 1998. To je bilo sicer res izbrisano, a odločba o izbrisu ni bila poslana na sedež društva, vročitev je podpisala neznana oseba, kar je v celoti razvidno iz upravnega spisa. V letu 2001 je bilo ponovno ustanovljeno društvo x, ki je prevzelo vse pravice in obveznosti „navidezno izbrisanega“ društva x, ustanovljenega 26. 2. 1991, prevzelo pa je tudi vse njegovo premoženje, kar je razvidno iz 28. člena Pravil z dne 26. 2. 1991. Društvo, ustanovljeno v letu 2011, ima v 41. členu Pravil z dne 23. 4. 2011 zapisano, da prevzema vso premično in nepremično premoženje nekdanjega društva x. To je s kupno pogodbo z dne 12. 6. 1964 kupilo predmetne parcele in jih imelo v upravljanju, tožena stranka pa nikoli ni bila stranka te pogodbe, kot tudi ni bila naslednica na podlagi drugega pravnega temelja. Upravna enota bi morala uvesti likvidacijski postopek, kot ga je določal takratni 31. člena Zakona o društvih. Dalje navaja, da se je tožena stranka vknjižila kot lastnica na podlagi zemljiškoknjižnega predloga, ki ga je vložila na podlagi 3. in 5. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Ta zakon zahteva, da je predlagatelj vknjižbe lastninske pravice imetnik pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini - tožeča stranka pa je sodišču predložila zemljiškoknjižne izpiske vložne številke 685, k. o. y, tudi zgodovinskega, iz katerih je razvidno, da tožena stranka na parc. št. 416 in 407/14 nikoli ni bila vknjižena kot imetnica uporabe. Zemljiškoknjižni referent Okrajnega sodišča v Krškem je s sklepom opr. št. Dn 2963/2010 z dne 27. 7. 2010 nezakonito vknjižil lastninsko pravico na parc. št. 416 in 407/14, k. o. y, na ime tožene stranke, s tem pa je bila storjena prevara. V izpodbijani sodbi sodišče tudi ugotavlja, da bi se pri predmetnih parcelah lahko vknjižil kdorkoli, kar je še en razlog več, da bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugoditi. Nadalje tožeča stranka še navaja, da s kupoprodajno pogodbo za dosego javne koristi št. 478-380/2008-O507 z dne 19. 5. 2009, s potrdilom UE Krško o odobritvi pravnega posla št. 330-1067/2009-6 z dne 23. 6. 2009, s pogodbo namesto razlastitve z dne 28. 4. 2009 in s pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice z dne 11. 10. 2007 dokazuje, da je tožena stranka vse do vložitve nezakonitega zemljiškoknjižnega predloga tožene stranke po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini tožeči stranki priznavala lastninsko pravico na parcelah, ki so predmet tega spora – sodišče se do teh pravočasno vloženih dokazov sploh ni opredelilo, kar je bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. točki 339. člena ZPP. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožena stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče sledi razlogom, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, da lastninska pravica tožeče stranke na predmetnih nepremičninah ni izkazana. Iz pravnomočne odločbe Upravne enote Krško št. 2-026-106/97 z dne 30. 9. 1998 o izbrisu društva x iz registra društev izhaja, da je bilo to izbrisano po uradni dolžnosti, in sicer iz razloga, ker svojega temeljnega akta in delovanja v roku dveh let ni uskladilo s tedaj novim Zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDru). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tovrstno prenehanje možno uvrstiti med prenehanje po samem zakonu, saj je s tem, da temeljnega akta in delovanja ni uskladilo z veljavno zakonodajo, delovalo v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, kar je skladno z 29. členom ZDru eden izmed razlogov za prenehanje društva po samem zakonu. Kadar društvo preneha po samem zakonu, nima pravnega naslednika (1). Tožeča stranka tako ne more biti pravna naslednica društva x, ki je bilo izbrisano 30. 9. 1998, četudi je tako sama določila v 41. členu Pravil o delu in organiziranosti društva x. z dne 23. 4. 2011. Takšna, enostranska/interna, pravila nimajo pravnih posledic, ki jih jim pripisuje pritožnica, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

6. Pritožbeno sodišče zavrača navedbe, da bi morala biti odločitev sodišča drugačna, ker naj bi bilo nekdanje T. društvo izbrisano zgolj navidezno, saj naj bi bila odločba o izbrisu poslana na napačen naslov, vročitev pa naj bi podpisala neznana oseba. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je vezano na pravnomočne odločitve upravnih organov, sprejete v okviru njihovih pristojnosti, ter vanje ne more posegati, o čemer je v sodni praksi zavzeto enotno stališče (2). Zaradi navedenega pritožnica tudi ne more uspešno uveljavljati očitka, da bi morala upravna enota izvesti likvidacijski postopek izbrisanega društva, pritožbeno sodišče pa zgolj pripominja, da je ZDru predvideval možnost prehoda premoženja na lokalno skupnost (drugi odstavek 28. člena v povezavi z 31. členom Zdru).

7. Pritožbena navedba, da je izpodbijana sodba pomanjkljivo obrazložena, je pavšalna (pritožnica ne pojasni, katera pravno odločilna dejstva v sodbi niso ali niso v zadostni meri ugotovljena), zato je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

8. Neutemeljena je pritožbena graja, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Do dokazov, ki jih v pritožbi navaja tožeča stranka, se sodišče sicer ni izrecno opredelilo, toda iz celotne dokazne ocene smiselno izhaja, da za konkretno pravdo niso relevantni. Namreč, sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (pritožbeno sodišče pa mu v celoti sledi), da tožeča stranka v materialnem smislu ni aktivno legitimirana za vložitev izbrisne tožbe po prvem odstavku 243. člena ZZK-1, saj zaradi morebitne neveljavne vknjižbe (ob tem, da tožeča stranka ni dokazala pravnega nasledstva izbrisanega društva) ne morejo biti kršene njene pravice na predmetni nepremičnini.

9. Pritožbeno sodišče ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je v skladu s drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je ob neutemeljenih pritožbenih navedbah pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve (nepotreben strošek), zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

(1) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 10. 9. 2009, opr. št. X Ips 1243/2004. (2) Primerjaj npr. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 22. 12. 2011, opr. št. II Ips 565/2008.