Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-298/02

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

12. 7. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 8. julija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. Ips 601/2001 z dne 24. 1. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik naj bi kot eden izmed zaposlenih v družbi SALUS s tožbo zahteval od Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju SRD), da slednja upravičencem (tj. zaposlenim, ožjim družinskim članom in upokojencem), v skladu s pravili interne razdelitve proda 20% kapitalski delež v družbi C. ter v skladu s pravili notranjega odkupa proda 40% kapitalski delež. SRD je v okviru interne razdelitve upravičencem ponudila 11% delež v družbi. V preostalem je vztrajala na stališču, da notranji odkup ni obvezen način lastninjenja po Zakonu o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 71/94 - v nadaljevanju ZPPOLS). Enako stališče sta sprejeli tudi prvo in drugostopenjsko sodišče, potrdilo pa ga je tudi Vrhovno sodišče, ko je zavrnilo revizijo pritožnika. Po mnenju Vrhovnega sodišča naj bi bil notranji odkup obvezen le v obsegu, v katerem upravičenci sprejmejo ponudbo SRD, v pristojnosti SRD pa naj bi bilo, ali bo kot način privatizacije določila tudi notranji odkup.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi ponavlja navedbe z revizije, pri čemer uveljavlja kršitev 14. člena (enakost pred zakonom) in 22. člena (enako varstvo pravic) Ustave. Predlaga naj Ustavno sodišče začasno zadrži izvrševanje prvostopenjske sodne odločbe in sodbe Vrhovnega sodišča.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje pravnemu stališču Vrhovnega sodišča, da notranji odkup ni bil obvezen način lastninjena po ZPPOLS. S tem zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava. Ustavno sodišče ni instanca rednemu sodstvu in se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) namreč Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče se pri tem omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Ustavno sodišče bi lahko izpodbijano sodbo razveljavilo le v primeru, če bi ugotovilo, da je sodišče zakon uporabilo tako, da mu je dalo vsebino, ki je v nasprotju z Ustavo. Tega izpodbijani določbi ni mogoče očitati.

Svojo odločitev je Vrhovno sodišče utemeljilo z razlogi, oprtimi na razlago ustreznih zakonskih določb, ki ne posegajo na raven človekovih pravic ali svoboščin ter svojo odločitev tudi izčrpno obrazložilo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov tudi dopuščajo. V tej zvezi bi bila tudi morebitna nepravilna odločitev sodišča zgolj kršitev zakona in ne kršitev ustavnih pravic. Za ugotavljanje kršitev zakona, če pri tem ne gre obenem tudi za kršitev katere ustavnih pravic, pa Ustavno sodišče ni pristojno.

4.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Ustavnemu sodišču zato tudi ni bilo potrebno odločiti glede predlaganega začasnega zadržanja.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sodnica mag. Marija Krisper Kramberger je bila v navedeni zadevi izločena. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata Jože Tratnik

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia