Jedro

Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato ga ni mogoče preizkusiti. Če ni spornega prostora, tudi ni pogojev za urejanje meje po pravični oceni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uredilo mejo med parc.

št. 969/4 in 969/2, pri čemer ni navedlo, v katero katastrsko občino parceli spadata. Meja med omenjenima parcelama naj bi potekala po tč.

A-B-C-D-E-F-G skice Geodetske uprave. Sodišče ugotavlja, da spornega prostora ni bilo, da pa je mejo uredilo po pravični oceni.

Proti sklepu se pritožuje A. B., ki navaja, da se z mejo ne more strinjati, ker mejna črta seka vozno pot v liniji D-E. Za tak zaris ni dal soglasja. Predlaga, kako bi zadevo lahko uredili.

Pritožba je utemeljena.

Prvo sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, kajti izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, poleg tega gre za nasprotje v samem izreku sklepa, izrek pa je tudi v nasprotju s podatki v spisu. Sklepa zato ni mogoče preizkusiti. Zato ga je bilo treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje (čl.354/2 tč.13 Zakona o pravdnem postopku - ZPP - v zvezi s čl. 369/1 istega zakona in čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Po določbi čl. 136 ZNP sodišče mejo uredi na podlagi močnejše pravice. Če vrednost spornega mejnega prostora presega vrednost, do katere lahko odloča v pravdnem postopku sodnik posameznik, sodišče lahko uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata. Če močnejša pravica ni dokazana, ali če ni podano soglasje, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti. Če se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni.

V konkretnem primeru sodišče prve stopnje gornjih določb ni upoštevalo. Iz zapisnika na kraju samem (red. št. 10) ni razvidno, kako je sodišče mejo sploh urejalo. V izpodbijanem sklepu sodišče namreč najprej ugotovi, da ni spornega prostora, nato pa, da je meja urejena po pravični presoji. Če spornega prostora ni, tudi ni pogojev za urejanje meje v nepravdnem postopku; seveda pa je to lahko podlaga za ureditev meje s sodno poravnavo. Če namreč res ni bilo spora, tedaj bi bilo mogoče zapisati sodno poravnavo. Če pa je bila zadeva sporna, tedaj bi bilo treba uporabiti zgoraj zapisane določbe ZNP in postopek izvesti po teh določbah. Ker to ni bilo storjeno, sklepa ni mogoče preizkusiti. Pritožuje se sicer le A. B. in to glede črte med D-E. če bi bil izrek sklepa jasen, bi bilo mogoče razveljaviti samo del, kjer se pritožuje A. B. Tako pa je tudi sam izrek sklepa nejasen in nepopoln. Najprej ni navedena katastrska občina parcel, kjer se meja ureja, nato pa je govora v sklepu, da se ureja le meja med parcelama 969/4 in 969/2, kar bi glede na skico kazalo le na ureditev meje med tč. A-B. V izreku sklepa torej sploh ni zapisano, da se ureja tudi meja (sodeč po skici in glede na predlog) med parcelama 968/2 in 953/1, kar je predmet pritožbe, niti ni omenjena parcela 968/1, kjer se očitno prav tako ureja meja s parcelo 953/1. Zaradi vseh teh nejasnosti je bilo torej sklep v celoti treba razveljaviti, ne da bi se pritožbeno sodišče sploh moglo spuščati v pritožbene trditve.

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi pomanjkljivosti kot so zgoraj opisane in opravi postopek po določbah ZNP. Če med strankami ne bo spora, pa seveda ni ovire, da zapiše sodno poravnavo, ki pa mora tako kot sklep vsebovati podatke o vseh parcelah, med katerimi se meja ureja, vključno z navedbo katastrske občine.