Jedro

Neutemeljen je ugovor, da razpisni pogoj zaposlenosti izpolnjuje tožničin mož, saj javni razpis izrecno zahteva, da mora z zaposlitvijo povezan pogoj izpolnjevati prosilec osebno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se zavrne tožničina vloga za uveljavitev pravice do neprofitnega stanovanja v najem, ker je bila prosilka v času razpisa brezposelna, zato ne izpolnjuje splošnega pogoja za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. V obrazložitvi navaja, da je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavil Javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem z dne z dne 7. 9. 2009 (Javni razpis), ki je trajal od 21. 9. 2009 do vključno 19. 10. 2009, razpisanih pa je bilo 15 stanovanj za listi A (10 stanovanj) in B (5 stanovanj). Med pogoji, ki so jih morali prosilci izpolnjevati (poleg državljanstva RS, stalnega bivališča v Mestni občini Murska Sobota, itd.) je bil (za obe listi stanovanj) tudi splošni pogoj, da je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju za nedoločen čas oz. (alternativno), da prejema pokojnino, da ima zagotovljeno trajno socialno pomoč ali da je v delovnem razmerju oz. ima pogodbeno delo za določen čas najmanj tri leta. Ker tožnica v času Javnega razpisa ni bila zaposlena, ni upravičena do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem.

Drugostopni organ se v svoji odločbi, s katero je tožničino pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, sklicuje na argumentacijo iz prvostopne odločbe, da torej pritožnica, ki ni zaposlena, ne izpolnjuje splošnega pogoja za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem po 2. točki javnega razpisa.

Tožnica v laično napisani tožbi navaja, da so ji neupravičeno zavrnili vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja, saj je zaposlen njen mož. Pred letom dni, ko je prošnjo za pridobitev neprofitnega stanovanja vložil mož, pa je bila njegova vloga zavrnjena iz razloga, ker nima slovenskega državljanstva, čeprav ima v Sloveniji stalno prebivališče. Njena 4-članska družina je v zelo hudi stanovanjski stiski, saj živijo z možem in dvema otrokoma pri njenih starših v sobi izmere 3 x 3 metre, sin hodi v 1. razred osnovne šole. Pred sporno odločitvijo nihče iz občine ni prišel pogledati kje in kako živijo. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka ponavlja, da tožnica kot nesporno nezaposlena oseba ni izpolnjevala splošnega razpisnega pogoja, po katerem mora biti prosilec zaposlen oz. prejemati dohodke iz pokojnine ali druge v 2. točki razpisa navedene lastne prihodke. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je prvostopni organ zakonito zavrnil tožničino prošnjo za uveljavitev pravice do neprofitnega stanovanja v najem iz razloga, ker tožnica ne izpolnjuje razpisnega pogoja glede zaposlitve iz 2. točke Javnega razpisa.

V navedenem javnem razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil sprejet na podlagi določb Stanovanjskega zakona (SZ, Ur. list RS, št. 69/03 in 57/08) je v drugem poglavju - razpisni pogoji, v točki 2.2. za obe listi stanovanj določen splošni pogoj, da je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju za nedoločen čas ali (alternativno), da prejema pokojnino, da ima zagotovljeno trajno socialno pomoč ali da je v delovnem razmerju oz. ima pogodbeno delo za določen čas najmanj tri leta. Če torej prosilec enega od teh v zvezi z zaposlitvijo alternativno določenih pogojev ne izpolnjuje, nima pravice do neprofitnega stanovanja po določbah Javnega razpisa.

Ugotovitev, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje (ni zaposlena, ne prejema pokojnine, nima zagotovljene trajne socialne pomoči in nima zagotovljenega pogodbenega dela za najmanj tri leta), je med strankama nesporna. Ugovor, da je zaposlen mož, pa je glede na citirane določbe Javnega razpisa neutemeljen, saj Javni razpis izrecno zahteva, da ta (z zaposlitvijo povezan) pogoj izpolnjuje prosilec osebno.

Ugovor, da je prejšnje leto za stanovanje zaprosil tožničin mož, pa je bila njegova vloga zavrnjena, ker ni izpolnjeval pogoja državljanstva, na odločitev o zadevi ne more vplivati, ker ta odločitev (glede moževe prošnje) ni predmet obravnave oz. izpodbijanja v tem upravnem sporu, ampak bi jo lahko njen mož v skladu s predpisi in pravnim poukom na odločbi, ki jo je takrat prejel, izpodbijal v postopku obravnave njegove vloge.

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na razloge obeh upravnih organov v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.