Jedro

Organ za BPP je v okviru odločanja o prošnji za dodelitev BPP spregledal, da tožnica za BPP ni zaprosila izključno zaradi svojega zaslišanja v okviru kazenske preiskave, temveč je v vlogi za BPP obseg želene BPP opredelila kot "svetovanje, podaja predloga za podaljšanje ukrepa, sestava vseh listin pred sodiščem prve stopnje in zastopanje oškodovanca pred sodiščem prve stopnje".

V tem delu se organ za BPP do prošnje tožnice za dodelitev BPP ni opredelil oziroma skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sodbi opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022 zlasti ni presojal, ali gre vsaj v okviru podaje predloga za podaljšanje ukrepa za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovancu priznava ZKP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 447/2024-2 z dne 6. 5. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v skupnem znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski soboti (v nadaljevanju organ za BPP) je z odločbo opr. št. Bpp 447/2024-2 z dne 6. 5. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) odločil, da se prošnja tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje kot oškodovanke v kazensko preiskovalni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. I Kpr 68346/2023 kot neutemeljena zavrne in se ji brezplačna pravna pomoč ne dodeli.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je zoper obdolženca A. A. v teku kazensko preiskovalni postopek zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku 191. člena KZ-1 in 1. odstavku 135. člena KZ-1 ter po 3. in 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 300. člena KZ-1, tožnica pa v tem postopku nastopa kot oškodovanka. V okviru kazenske preiskave bo tožnica zaslišana kot oškodovanka in torej kot priča o okoliščinah zadeve, kot priča pa mora povedati vse, kar ve o zadevi in govoriti resnico, za kar pa ne potrebuje pooblaščenca za zastopanje. Ob sklicevanju na stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022 je organ za BPP izpostavil, da procesne pravice, ki jih oškodovancu daje Zakon o kazenskem postopku (ZKP) varujejo njegov specifičen položaj udeleženca tega postopka, niso pa same po sebi podlaga za stališče, da imajo oškodovanci v postopku posameznega preiskovalnega dejanja pravico do brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da prosilka ne potrebuje pooblaščenca za zastopanje v kazensko preiskovalni zadevi, ji po mnenju organa za BPP ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti brezplačne pravne pomoči. Ker tako prosilka ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se organ za BPP ni ukvarjal z vsebinskim pogojem iz 2. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP in materialnim položajem prosilke, temveč je prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti zavrnil.

Tožbene navedbe

3.Tožnica odločbo o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč izpodbija v upravnem sporu iz razloga zmotne - napačne uporabe materialnega prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Upravni organ je zmotno uporabil materialno pravo, s tem pa je tožnici onemogočil uveljavljanje njenih pravic, jo postavil v neenakopraven, drugorazredni položaj z drugimi državljani RS ter ji nezakonito povzroča škodo. Tožnica ne ve, zakaj je v konkretnem primeru organ za BPP odločil drugače kot odloča v popolnoma enakih oziroma podobnih zadevah, ko oškodovanci hkrati nastopajo kot priče v okviru preiskovalnih dejanj znotraj kazenskih postopkov. V tem oziru se sklicuje na štiri odločitve toženke, tri odločitve Okrožnega sodišča v Mariboru (opr. št. Bpp 124/2022, Bpp 1720/2022, Bpp 519/2024) in eno odločitev Okrožnega sodišča v Celju (opr. št. Bpp 396/2024), kjer so Službe za BPP oškodovancem odobrile brezplačno pravno pomoč ter za izvajalca določila B. B., odvetnika v Mariboru. Upoštevajoč določila ZKP so tožnica v kazenski zadevi opr. št. I Kpr 68346/2023 in vsi upravičenci do BPP v prej navedenih zadevah v povsem enakem pravnem in dejanskem položaju. S tem, ko je toženka prošnjo tožnice zavrnila, je tožnico postavila v neenakopraven položaj, ravnala pa je tudi v neskladju z Ustavo RS, zato je odločba nezakonita. V tožbi navaja še, da organ za BPP prelahkotno, nedosledno in nerazumljivo zaključuje, da gre pri tožnici zgolj za položaj priče in zadevo pretogo veže na "domnevo", da ZBPP omogoča brezplačno pravno pomoč zgolj osebi, ki ji v sodni zadevi gre položaj stranke postopka. Duh ZBPP tega ne določa, ureditev ni tako ozka. V utečeni redni praksi Služb za BPP pri vseh rednih sodiščih, kakor tudi sodiščih s posebnimi pristojnostmi, ureditev ni tako ozka, kot je odločila toženka. Dodatno imajo v predkazenskem in kasneje kazenskem postopku oškodovanci položaj strank postopka, zaradi česar morajo imeti tudi pravico do ustreznega varovanja svojih pravic in zastopanja svojih interesov. Vse to jim tekom postopka omogoči, da, v kolikor je to potrebno, prevzamejo pregon, ali sprejmejo vsebinsko polno odločitev, ali bodo zoper sodbo vložili pritožbo ali ne. Gre za izredno zahtevne strokovne odločitve, ki lahko temeljijo le na popolnem pregledu stanja spisa in pravočasni ter celoviti izvedbi dokazov, za kar oškodovanci potrebujejo pooblaščenca, ki je pravni strokovnjak. Zaradi varovanja svojih pravic imajo priče, ki so istočasno oškodovanci tudi v fazi kazenske preiskave poseben položaj: posredujejo lahko dokaze, ki dokazujejo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, da ga je storila prav konkretna oseba, prav tako lahko posredujejo dokaze in dejstva o škodi, ki so jo utrpeli oziroma o višini premoženjsko pravnega zahtevka. Navedeno jasno potrjuje tudi informativno obvestila oškodovancu, ki ga je Okrožno sodišče v Murski Soboti tožnici poslalo skupaj z vabilom na zaslišanje: iz njega je razbrati, da tožnica ni zgolj formalna priča, temveč da ji sodišče priznava posebej položaj, to je status stranke, zato lahko v postopku pred sodiščem predlaga dokaze, pregleduje spise, postavlja vprašanja obdolžencu, pričam, izvedencem ter daje pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb itd. Realizacija teh pravic zahteva posebno pravno znanje in pristop, zaradi katerih tožnica potrebuje pomoč pravnega strokovnjaka. Glede na vse navedeno, je organ za BPP napačno uporabil 11. člen ZBPP in posledično kršil določilo prvega odstavka 24. člena ZBPP, podana pa je tudi kršitev ustavne pravice, ki vsakomur zagotavlja možnost udeležbe in varovanja pravic ter pravnih razmerij s pomočjo pravnih strokovnjakov, tudi pooblaščencev, vse znotraj vseh oblik sodnega varstva in v vseh sodnih postopkih. Ker tožnici pripada pravica do brezplačne pravne pomoči, predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in prošnji prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi oziroma podredno, da zadevo vrne v ponovno odločanje Okrožnemu sodišču v Murski Soboti, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka upravnega spora.

Odgovor na tožbo

4.Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču dne 12. 6. 2024 posredovala upravni spis.

Odločitev brez glavne obravnave

5.Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki določa, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Med strankama postopka v konkretni zadevi ni bilo sporno, da je tožnica prošnjo za brezplačno pravno pomoč na predpisanem obrazcu, v katerem je opredelila tudi obseg predlagane brezplačne pravne pomoči, vložila v zvezi s kazensko preiskovalno zadevo opr. št. I Kpr (prej Kpd) 68346/2023 zoper obdolženca A. A. zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 191. člena KZ-1, prvega odstavka 135. člena KZ-1 ter po 3. in 2. v zvezi s 1. odstavkom 300. člena KZ-1, v kateri tožnica nastopa kot oškodovanka, ki je bila povabljena na zaslišanje kot priča dne 27. 5. 2024. Prav tako med strankami ni sporno, da tožnica v času vložitve prošnje za BPP (še) ni prevzela pregona kot zasebna ali subsidiarna tožilka, iz spisa pa tudi ne izhaja, da bi priglasila premoženjsko pravni zahtevek ali izjavila, da ga bo uveljavljala v okviru preiskovalnih dejanj. Ob takšnem dejanskem stanju je sporna pravilna uporaba materialnega prava (določbe 24. člena ZBPP ter drugih določb), v takšnih situacijah pa ZUS-1 sodišču daje pooblastilo, da odloči brez glavne obravnave.

Sodna presoja

6.Tožba je utemeljena.

7.Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

8.Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost odločbe Bpp opr. št. 447/2024-2 z dne 6. 5. 2024, s katero je Organ za BPP prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 30. 4. 2024 zavrnil z utemeljitvijo, da vsebinski pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP ni podan, ker bo tožnica v okviru kazensko preiskovalne zadeve opr. št. I Kpr 68346/2023 zoper obdolženca A. A. kot oškodovanka zaslišana kot priča o okoliščinah zadeve, za kar po mnenju organa za BPP ne potrebuje pooblaščenca za zastopanje, zato odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči ne bi bila utemeljena in razumna (točka 5. in 6. obrazložitve izpodbijane odločbe).

9.Kot že obrazloženo, med strankama tega upravnega spora ni sporno, da je pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. I Kpr (prej Kpd) 68346/2023 zoper obdolženca A. A. v teku kazensko preiskovalni postopek zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 191. člena KZ-1, prvega odstavka 135. člena KZ-1 ter po 3. in 2. v zvezi s 1. odstavkom 300. člena KZ-1. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnica v kazensko preiskovalni zadevi nastopa kot oškodovanka ter da je prejela vabilo na zaslišanje kot priča. Prav tako med strankami ni sporno, da tožnica v času vložitve prošnje za BPP (še) ni prevzela pregona kot zasebna ali subsidiarna tožilka, iz spisa pa tudi ne izhaja, da bi priglasila premoženjsko pravni zahtevek ali izjavila, da ga bo uveljavljala v okviru preiskovalnih dejanj.

10.Namen brezplačne pravne pomoči, upoštevajoč prvi odstavek 1. člena ZBPP, je uresničevanje pravice do sodnega varstva pravic po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživetje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo pravic po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred zato ustanovljenimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov določene z zakonom. Podrobneje v prvem odstavku 7. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

11.Namen BPP po ZBPP je upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic.

12.V kazensko preiskovalni zadevi opr. št. I Kpr 68346/2023, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za BPP, tožnica nastopa kot oškodovanka. V zvezi z upravičenostjo do dodelitve BPP oškodovancem v kazenskih in predkazenskih postopkih se je že izreklo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022, temu stališču pa sledi tudi najaktualnejša sodna praksa Upravnega sodišča RS. Tako je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da je na podlagi prvega odstavka 23. člena Ustave RS potrebno razlikovati med upravičenci do BPP zaradi odločanja o obtožbi proti njim (domnevnimi storilci) in upravičenci do BPP zaradi sodnega varstva njihovih pravic, med katere pa lahko sodi tudi oškodovanec. Skladno s stališčem Ustavnega sodišča RS v odločbi opr. št. Up-320/14, U-I-5/17 z dne 14. 9. 2017 morajo biti oškodovancu s pravnim redom zagotovljena temeljna procesna jamstva, ki mu omogočajo uveljavljanje civilnih zahtevkov, izvirajočih iz kaznivega dejanja. Položaj oškodovanca se tako približuje položaju stranke v kazenskem postopku, v katerem lahko varuje svoje premoženjske in nepremoženjske pravice, sicer pa oškodovanec v kazenskem postopku, če ni niti subsidiarni niti zasebni tožilec, ni stranka postopka.

13.Procesne pravice, ki jih oškodovancu daje ZKP seveda varujejo njegov specifičen položaj udeleženca tega postopka, niso pa same po sebi podlaga za stališče, da imajo oškodovanci v postopku preiskave pravico do BPP. Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-417/16 z dne 18. 3. 2021 pojasnilo, da oškodovanec pravice, da se kazensko preganja tretja oseba, ali da je ta obsojena za kaznivo dejanje, ne more zahtevati neodvisno. Ta pravica je zato neločljivo povezana z njegovo pravico uveljaviti civilnopravni zahtevek, čeprav le zato, da bi si zagotovil simbolično odškodnino ali pravico do "dobrega ugleda". Le v takih primerih zahtevki oškodovanca sodijo v civilni okvir prvega odstavka 6. člena EKČP. Tudi ESČP oškodovancem, ki izpodbijajo sodbe domačih sodišč v kazenski zadevi, priznava upravičenje za sprožitev postopka pred tem sodiščem. Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravicah in interesih v civilnem postopku. Kot primer tega Vrhovno sodišče RS v odločbi opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022 našteje uveljavljanje premoženjsko pravnega zahtevka s strani oškodovanca. Pri tem je sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP po stališču Vrhovnega sodišča RS lahko le postopek, v katerem se pred sodiščem odloča o (sporni) pravici, dolžnosti ali obtožbi, posledično pa pojma "sodni postopek" ni mogoče razlagati ločeno od vprašanja, kdo je udeleženec spornega razmerja, ki je predmet odločanja (četrti odstavek 1. člena ZBPP). Za vprašanje, ali prosilcu kot oškodovancu gre BPP po določbah ZBPP, zato ni bistveno, ali se zadeva šteje za kazensko ali ne in ali je obdolženec upravičen do BPP ali ne, temveč ali gre v postopku za sodno uveljavljanje kakšne od pravic, ki jih oškodovanci imajo. To je ravno namen BPP, saj ZBPP ne ureja celotnega položaja oškodovancev kaznivih dejanj. Za odgovor, ali prosilcu, ki ima v kazenskem postopku položaj oškodovanca, pripada pravica do BPP po ZBPP, je tako ključno, ali gre v postopku, ki je predmet presoje in prošnje za dodelitev BPP, skladno s 1. in 7. členom ZBPP v zvezi s 23. členom Ustave RS za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovanci imajo.

14.V obravnavanem primeru tožnica v okviru prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, da namerava kot oškodovanka že v okviru preiskave uveljavljati premoženjskopravni zahtevek oziroma zahtevati povračilo škode v adhezijskem postopku. Prav tako tožnica za BPP ni zaprosila kot oškodovanka kot tožilka ali zasebna tožilka ali navedla, da namerava zoper kakšno že sprejeto (in ne zgolj hipotetično) odločitev sodišča vložiti pravno sredstvo (kot je to denimo ena izmed pravic oškodovanca po sedmem odstavku 169. člena ZKP). Ob takšnem dejanskem stanju zaslišanje oškodovanke kot priče v postopku preiskave po naravi stvari, po presoji sodišča, ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanke, zato je odločitev organa za BPP, ki je na tej podlagi prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrnil, materialnopravno pravilna.

15.Kar pa je organ za BPP v okviru odločanja o prošnji za dodelitev BPP spregledal pa je, da tožnica za BPP ni zaprosila izključno zaradi svojega zaslišanja v okviru kazenske preiskave, temveč je v vlogi za BPP obseg želene BPP opredelila kot "svetovanje, podaja predloga za podaljšanje ukrepa, sestava vseh listin pred sodiščem prve stopnje in zastopanje oškodovanca pred sodiščem prve stopnje", v opombah prošnje za dodelitev BPP pa je pripisala "prilagam izvod sklepa OKŽ M. Sobota z dne 19. 9. 2023, št. I Kpd 68346/2023" (ta sklep se v upravnem spisu sicer ne nahaja, prav tako ga tožnica ni priložila tožbi).

16.V tem delu se organ za BPP do prošnje tožnice za dodelitev BPP ni opredelil oziroma skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sodbi opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022 zlasti ni presojal, ali gre vsaj v okviru "podaje predloga za podaljšanje ukrepa (sodišče zgolj predpostavlja, da se ta sklep nanaša na morebitno prepoved približevanja ali kakšen drug ukrep zoper obdolženega, kajti tega sklepa v upravnem spisu, kot že obrazloženo, ni, v zvezi s tem v tožbi tudi ni nobenih navedb) za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovancu priznava ZKP. Zaradi popolne odsotnosti obrazložitve v tem delu sodišču v tem oziru ni omogočeno tehtanje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe oziroma ni mogoč njen preizkus s strani sodišča, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1), ki terja odpravo odločbe, na to nepravilnost pa pazi sodišče po uradni dolžnosti (kot že obrazloženo). Glede na navedeno, je sodišče na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo zadevo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ svojo obrazložitev, ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča RS v zvezi z upravičenostjo oškodovancev do brezplačne pravne pomoči, ustrezno dopolniti. Zaradi nadaljnje obravnave zadeve sodišče dodaja še, da mora organ za BPP pred odločitvijo po uradni dolžnosti poskrbeti podrobnejše podatke o zadevi, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč ali pa tožnico (glede na to, da se sklicuje na sklepe sodišča, ki vlogi za BPP niso priloženi) pozvati, da podrobneje pojasni, kakšna procesna dejanja namerava opravljati v postopku preiskave. Z namenom, da se celovito in pravilno ugotovi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, namreč tudi ZBPP organu za BPP daje pooblastilo, da si sam po uradni dolžnosti (tudi pri sodiščih), če to oceni za potrebno, pridobi vse podatke o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP (prvi odstavek v zvezi z drugim odstavkom 33. člena ZBPP), v primeru nepopolne in nejasne prošnje pa mora organ stranko tudi pozvati k odpravi pomanjkljivosti in ji omogočiti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, bo organ nato moral določiti obseg BPP, do katerega je tožnica morebiti upravičena. Čeprav se BPP praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec (prvi odstavek 28. člena ZBPP), lahko pristojni organ za BPP določi tudi drugačen obseg ali trajanje brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi na ta način dosežen pričakovani rezultat (drugi odstavek 28. člena ZBPP). V fazi vložitve tožničine prošnje za dodelitev BPP sicer še ni gotovo, ali bo prišlo do vložitve obtožnice in s tem sprožitve glavnega dela kazenskega postopka ali ne, zato bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za celoten kazenski postopek, brez navedb tožnice o sodnem uveljavljanju kakšnih pravic oškodovanke (npr. uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka) še preuranjena in zato neutemeljena, a vendar mora - glede na prej omenjeno določbo ZBPP o omejitvi obsega BPP ter ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča RS o upravičenosti oškodovancev do BPP takrat kadar njihova ravnanja predstavljajo sodno uveljavljanje pravic, ki jih daje ZKP - organ za BPP pred zavrnitvijo prošnje tožnice za dodelitev BPP v celoti preveriti ali predlagan obseg BPP (po potrebi dopolnjen z ustreznimi pojasnili tožnice) morebiti delno predstavlja uveljavljanje sodnega varstva oškodovančevih pravic, v okviru česar je tožnica upravičena do BPP zaradi varstva svojih pravic in interesov. Tega sodišče zaradi odsotnosti obrazložitve izpodbijane odločbe ni moglo preveriti oziroma v tem oziru ni moglo preizkusiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. V kolikor bo ugotovljeno, da tožnica uveljavlja kakšno izmed oškodovančevih pravic po ZKP, bi organ za BPP tožnici moral odobriti BPP, če tožnica izpolnjuje tudi druge (vsebinske in materialne pogoje) za dodelitev BPP. Slednji do sedaj še niso bili predmet presoje.

17.Tožnica je sicer primarno predlagala odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije (predlagala je, da sodišče odloči, da se prošnji tožnice za BPP ugodi), vendar pa po presoji sodišča pogoji za meritorno odločanje sodišče niso izpolnjeni. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Ob tem sodišče izpostavlja načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti. Čeprav ima za takšno odločanje podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, pride takšno postopanje v poštev le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki v obravnavani zadevi, po presoji sodišča niso izkazani. Glede na naravo zadeve in glede na podatke spisa v konkretni zadevi, ni zadostne podlage za sojenje v sporu polne jurisdikcije. Sodišče je zato, kot že obrazloženo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu organu.

Stroški postopka

18.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku upravnega spora zastopal pooblaščenec, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičen do povrnitve stroškov v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22% DDV (odvetnik je zavezanec za DDV) znaša 347,70 EUR, kar je sodišče naložilo v plačilo toženki (II. točka izreka).

19.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).

-------------------------------

1Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 266, točka 5. in 7.

2Denimo UPRS sodba opr. št. IV U 123/2023-13 z dne 29. 5. 2024, opr. št. IV U 113/2023 z dne 24. 11. 2023, opr. št. IV U 69/2022-13 z dne 18. 10. 2022 in druge.

3Vrhovno sodišče RS sodba opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022, 13. in 16. točka obrazložitve.

4Prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) določa: "Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče."

5Sodbi ESČP Perez proti Franciji z dne 12. 2. 2004 in Gorou proti Grčiji z dne 20. 3. 2009.

6Vrhovno sodišče RS sodba opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022, 24. točka obrazložitve.

7Vrhovno sodišče RS sodba opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022, 19. točka obrazložitve.

8UPRS sodba opr. št. II U 401/2022-7 z dne 1. 2. 2023.

9UPRS sodba opr. št. I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.

10Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.

-------------------------------

Zveza

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/1-1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.