12. 6. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Karla Draga Novaka, Logatec, na seji 12. junija 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti devetega poglavja tretjega dela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 69/04 – ur. p. b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija določbe devetega poglavja tretjega dela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), kolikor te urejajo preživninsko obveznost staršev za polnoletnega otroka. Meni, da je zakonska ureditev takšne preživninske obveznosti ter kriterijev za njeno določitev v neskladju s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP). Pravni interes utemeljuje z navedbami, da je dolžan na podlagi sodne odločbe iz leta 1988 ter obvestil Centra za socialno delo plačevati preživnino za hčerko, ki je že dopolnila štiriindvajset let starosti. Pobudi med drugim prilaga obvestilo o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo.

2.Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

3.Ustavno sodišče je že zavzelo stališče (prim. sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07), da se lahko v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo. Šele ob pogoju predhodne izčrpanosti pravnih sredstev je namreč mogoče šteti, da pobudnik izkazuje neposredni pravni interes za presojo izpodbijanega predpisa. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni neustavnosti ureditve uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči.

4.Glede na navedeno pobudnik zgolj z zatrjevanjem obstoja svoje preživninske obveznosti neposrednega pravnega interesa za presojo izpodbijanih zakonskih določb ni izkazal. Obveznost preživljanja po ZZZDR sicer pomeni zakonsko obveznost, ker zakon določa, kdo so upravičenci in kdo zavezanci, kot določa tudi pogoje za preživljanje. Vendar navedeno še ne pomeni, da takšne zakonske določbe neposredno učinkujejo. Za pobudnika kot preživninskega zavezanca je namreč konkretna, po višini določena in izterljiva obveznost plačila preživnine nastala šele s pravnomočno sodno odločbo, s katero ga je sodišče zavezalo k njenemu plačilu. Navedeno velja neodvisno od tega, ali je bila pobudniku dolžnost plačila preživnine naložena že v času hčerkine mladoletnosti ali kasneje. Brez ustreznega izvršilnega naslova namreč izpodbijane zakonske določbe konkretnih obveznosti za pobudnika niso sposobne ustvariti. Neposredni pravni interes za presojo izpodbijane zakonske ureditve bi zato pobudnik izkazal šele ob pogoju predhodne izčrpanosti pravnih sredstev. Ta pogoj pa ni izpolnjen. Pobudnik namreč niti ne trdi, da bi skušal v konkretnem sodnem postopku doseči znižanje oziroma odpravo s pravnomočnim izvršilnim naslovom določene preživnine, v katerem bi sodišče s sklicevanjem na izpodbijane zakonske določbe izdalo zanj neugodno sodno odločbo. Prav tako ne trdi, da bi zoper takšno sodno odločbo (tudi po vsebini) že izčrpal vsa pravna sredstva. Glede na navedeno je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 48. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik