Jedro

Domneva o umiku predloga za izvršbo velja v primeru, ko upnik sodne takse ne plača v naknadno določenem roku, ne pa zato, ker potrdilo o plačilu sodne takse ni izkazano.

Izrek

1. Pritožbi zoper sklep o umiku predloga za izvršbo, opr. št. Ig 99/02605-3 z dne 4.6.1999 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi sodne takse, opr. št. Ig 99/02605-4 z dne 4.6.1999 se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Ig 99/02605-3 z dne 4.6.1999 štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen in svojo odločitev oprlo na določilo 4. odst. 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). S sklepom opr. št. Ig 99/02605-4 z dne 4.6.1999 pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da upnik kot taksni zavezanec ni pravočasno plačal sodne takse za izvršilni predlog in sklep v znesku 24.000,00 SIT ter za opomin v znesku 3.000,00 SIT, zaradi česar je dolžan plačati še kazensko takso v znesku 13.500,00 SIT, ter Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet naročilo, da prenese z računa upnika znesek 27.000,00 SIT na račun sodnih taks.

Proti sklepoma z dne 4.6.1999 se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da je bila dolgovana sodna taksa plačana dne 23.4.1999, in dokazilo o tem poslano sodišču dne 29.4.1999. K pritožbi je priložil fotokopijo izpiska Agencije RS za plačilni promet o prometu na žiro računu upnika in sporočilo o obremenitvi ŽR z dne 23.4.1999 ter dopis, s katerim je sodišču poslal potrdilo o plačani sodni taksi (priloga A2).

Pritožba zoper sklepa opr. št. Ig 99/02605-3 in Ig 99/02605-4 oba z dne 4.6.1999 je utemeljena.

V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je v izpodbijani odločbi uporabilo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da če za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil. Upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni plačal predpisane sodne takse. Zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno pozvalo, naj v 15 dneh predlog dopolni s predložitvijo dokazila o plačani taksi. Ker upnik tega ni storil, je sodišče (na podlagi 4. odst. 40. člena ZIZ) štelo, da je predlog umaknil. Upnik v pritožbi utemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da predpisane sodne takse ni plačal. Upnik je sklep, s katerim mu je bila naložena dopolnitev predloga za izvršbo, prejel dne 15.4.1999. Dolžno takso pa je nato plačal dne 23.4.1999, kot izhaja iz k pritožbi priložene fotokopije izpiska Agencije RS za plačilni promet o prometu na računu upnika in sporočila o obremenitvi ŽR (priloga A2),in o tem sodišču prve stopnje predložil dokaz z vlogo z dne 29.4.1999, ki je na sodišče prispela dne 29.4.1999. Glede na to, da je upnik takso plačal v določenem naknadnem roku, je ravnal v skladu s 4. odst. 40. člena ZIZ. Poleg tega pa je v tem roku sodišču prve stopnje poslal tudi dokaz o plačilu sodne takse.

Prvostopno sodišče je zato preseglo okvir odločanja iz 4. odst. 40. člena ZIZ, ko je o presumiranem umiku predloga za izvršbo odločilo zgolj zaradi neizkazanega potrdila o plačilu sodne takse. V posledici navedenega pa prvostopno sodišče tudi ni imelo pravne podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi dolgovane sodne takse v skladu s 1. odst. 30. člena ZST, saj je bila dolgovana taksa, kot je že navedeno, plačana v postavljenem naknadnem roku.

Glede na navedeno je bilo potrebno upnikovi pritožbi zoper izpodbijana sklepa z dne 4.6.1999 ugoditi in sklep o presumiranem umiku predloga za izvršbo (na l. št. 3) razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, sklep o prisilni izterjavi sodne takse (na l. št. 4) pa le razveljaviti (3. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 498. členom ZPP/99 in s 15. členom ZIZ).