Jedro

Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so se v konkretnem primeru prestrukturirale tudi nekatere zavarovane finančne terjatve upnika. V primeru prestrukturiranja zavarovanih terjatev se ne uporablja določilo, da prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovano terjatev, prav tako se ne uporablja 2. točka prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP, smiselno pa se uporabljajo pravila o navadnih terjatvah. Za novo zavarovano terjatev se smiselno uporabljajo določbe o navadnih terjatvah, za novo navadno terjatev pa se tudi uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, vključno z opravo izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave. Smiselno enako povedano velja glede rubeža dolžnikovih premičnin, če se bo izkazalo, da je bila ločitvena pravica na tem sredstvu pridobljena (o ugovoru zoper novo izvršilno sredstvo do tega trenutka še ni bilo pravnomočno odločeno). V tem trenutku, ko še ni mogoče ugotoviti, ali je bila izterjevana zavarovana terjatev prestrukturirana, pa sodišče še niti ni moglo odločati o dolžnikovem ugovoru in stroških ugovornega postopka, saj je ta dejansko še prekinjen oziroma bi to moral biti. Odločitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave namreč ni pravilna oziroma ni jasno, ali je ta pravilna, ker še ni znano ali bi sodišče prve stopnje moralo tudi "utesniti" oziroma določiti pogoje v skladu s sklepom o potrjeni prisilni poravnavi (ni namreč izkazano, če se ta nanaša na konkretno izterjevano terjatev).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek, prekinjen z dnem 2. 9. 2020, nadaljuje z dnem 7. 7. 2023, in sicer s prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev (I. točka izreka sklepa), da se ugovor zoper sklep o novem izvršilnem sredstvu z dne 15. 7. 2020 zavrne (II. točka izreka sklepa), da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka (III. točka izreka sklepa) in da je dolžnik dolžan upniku povrniti stroške v zvezi z odgovorom na ugovor v višini 1.343,95 EUR v roku 8 dni od prejema tega sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da naslovno sodišče opozarja na potrebni popravek sklepa z dne 12. 9. 2023. Zdajšnji izrek se namreč v prvi točki glasi, da se "izvršilni postopek, prekinjen z dnem 2. 9. 2020, nadaljuje z dnem 7. 7. 2023, in sicer s prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev". Poleg tega izrek sklepa v prvem odstavku kot zakonitega zastopnika dolžnika imenuje upravitelja A. A., ki to nikdar ni bil, saj se nad dolžnikom izvaja postopek prisilne poravnave (in ne stečaja), kjer zadevni upravitelj prisilne poravnave v nobenem trenutku ni užival pooblastil za zakonito zastopanje družbe B. d.d. Sicer pa v zvezi s prvo točko izreka sklepa naslovno sodišče opozarja, da je dolžno spoštovati sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, pred katerim se vodi postopek prisilne poravnave St 000/2020. Ta je bil pravnomočno končan z dnem 22. 6. 2023 in je za celotno terjatev, ki je predmet zadevnega prekinjenega izvršilnega postopka pravnomočno potrdil, da znaša zaščitena vrednost zavarovanj nič in se njihova celota prenese med nezavarovane, navadne terjatve, ki se prestrukturirajo z utesnitvijo in odločitvijo plačila preostanka po pogojih prisilne poravnave. Vse navedeno je razvidno iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave z dne 11. 4. 2023 in njegovih prilog v obliki končnih seznamov preizkušenih terjatev ter poročil o vpisu novih delnic. Vsled navedenega izrek sklepa naslovnega sodišča nima nobenega smisla, saj družba C. d.o.o. na relaciji do družbe B. d.d. iz naslova medsebojnega sodelovanja v obdobju pred začeto prisilno poravnavo ne izkazuje več nobenih zavarovanih terjatev, vsa morebiti pridobljena zavarovanja pa so s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave dne 22. 6. 2023 tudi v celoti ugasnila. Iz tega naslova upnik v tem izvršilnem postopku ne uživa več nobenih pravic, kar bi moralo naslovno sodišče upoštevati pri izreku svojega sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka. Ta bi moral biti ustavljen, saj so zadevne terjatve sestavni del terjatev vseh imetnikov navadnih terjatev, ki morajo biti s strani insolvenčnega dolžnika poplačane s strani dolžnika samega, neobrestovano, v utesnjeni vrednosti, najkasneje v roku treh let od pravnomočne potrditve prisilne poravnave in hkrati s poplačili vsem drugim imetnikom navadnih terjatev (upnikom istega razreda). Pri tem mora biti skladno z določili ZFPPIPP zagotovljena enakopravna obravnava vseh imetnikov terjatev istega razreda. Slednje torej pomeni, da sklepa o izvršbi v zdajšnji formulaciji ni mogoče izvesti oz. je nepotreben in bi moral biti bodisi dopolnjen z instrukcijami glede izpolnitve s strani dolžnika samega, skladno s pogoji prisilne poravnave (nikakor pa ne z nekakšno prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev, ker so vsa upnikova zavarovanja v postopku prisilne poravnave pravnomočno ugasnila), bodisi odpravljen kot nepotreben, saj so predmetne terjatve izvršilnega upnika v celoti že bile predmet preizkusa s strani upravitelja prisilne poravnave v njegovem končnem seznamu preizkušenih terjatev v insolvenčnem postopku St 000/2020. V posledici potrjene prisilne poravnave je bil ob tem s strani insolvenčnega (in prizivnega) sodišča potrjen končni seznam preizkušenih terjatev, katerega sestavni del je tudi preizkus obstoja in vrednosti ločitvenih pravic upnika C. d.o.o., tako da so vse ločitvene pravice tega upnika z dnem potrditve prisilne poravnave pravnomočno prenehale, vse terjatve pa imajo naravo prestrukturiranih navadnih terjatev. Dolžnik je po sklepu sodišča, pred katerim se vodi insolvenčni postopek St 000/2020, obvezan iz zbranih sredstev od unovčenja svojega premoženja in/ali opravljanja pridobitne dejavnosti izvesti poplačilo vseh imetnikov navadnih terjatev znotraj sodno potrjenega roka za hkratno poplačilo vseh prestrukturiranih terjatev istega razreda. Kakršnokoli predčasno delno poplačevanje celote ali dela prestrukturiranih terjatev posameznih upnikov je po ZFPPIPP izrecno prepovedano. Naslovno sodišče v izreku svojega sklepa z dne 12. 9. 2023 pri napotovanju na nadaljevanje izvršilnega postopka s prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev ni v celoti sledilo omejitvam, izhajajočim iz ZFPPIPP. Zadevne terjatve upnika C. d.o.o. imajo namreč v posledici potrjenega prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave St 000/2020. v celoti naravo prestrukturiranih navadnih terjatev, katerih poplačilo je predvideno v utesnjenem deležu 5 %, neobrestovano ter v roku največ treh let od pravnomočne potrditve prisilne poravnave, pri čemer se morajo vsi postopki v zvezi z vzpostavljanjem ločitvenih pravic na premoženju dolžnika (tudi če so bile navkljub nepravnomočnosti sodnih sklepov s strani katerega od administratorjev, npr. KDD, že napačno vpisane) zaključiti z izbrisom vseh omejitev razpolaganja (navedeno je razvidno iz samega sklepa o potrditvi prisilne poravnave z dne 11. 4. 2023 s prilogami, ki izkazujejo rezultate končnega preizkusa terjatev upnikov).

3. Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pravno pomembnih (360. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju izvršbe v danem primeru oprlo na 216. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj je ugotovilo, da je upnik v danem postopku do začetka postopka ponovne prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico. KDD je namreč 3. 3. 2020 sodišče obvestila o vpisu upnikove zastavne pravice na dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjih, s čimer je upnik pridobil zastavno pravico na vrednotnih papirjih. Zastavna pravica spada med ločitvene pravice, po določbi tretjega odstavka 20. člena ZFPPIPP pa je terjatev, zavarovana z ločitveno pravico, zavarovana terjatev, na katero potrjena ponovna prisilna poravnava ne učinkuje (prvi odstavek 213. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno sodišče ni moglo uporabiti prve točke prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP in utesniti izvršbe v skladu z deležem, roki in obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Prav tako sodišče ne more nadaljevati postopka izvršbe za celotno terjatev v skladu z drugo točko prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP. Upoštevati je namreč treba tudi tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena tega zakona. Prodaja vrednostnih papirjev v konkretnem primeru še ni bila opravljena, zato ni jasno, kolikšen delež celotne terjatve predstavlja poplačilo iz ločitvene pravice. Šele ko bo opravljena prodaja vrednostnih papirjev ter bo opravljeno (delno) poplačilo upnika iz ločitvenih pravic, bo sodišče izvršbo za preostanek terjatve lahko utesnilo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo. Glede na navedeno je sodišče odločilo, da se izvršilni postopek nadaljuje s prodajo vrednostnih papirjev, kot izhaja iz izreka tega sklepa pod I., v nadaljevanju pa zavrnilo še ugovor dolžnika zoper nadaljevanje izvršbe z rubežem premičnin in odločilo o stroških ugovornega postopka.

7. Sodišče prve stopnje bi v običajni situaciji zavarovane terjatve po potrjeni prisilni poravnavi sicer pravilno nadaljevalo izvršbo (le) na nematerializirane vrednostne papirje (glej odločbo Ustavnega sodišča Up-319/19), vendar pa je ob tem spregledalo, da so se v konkretnem primeru prestrukturirale tudi nekatere zavarovane (!) finančne terjatve upnika (221. n člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP) - II. točka izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2020. V primeru prestrukturiranja zavarovanih terjatev se skladno z enajstim odstavkom 221. t člena ZFPPIPP ne uporablja 1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovano terjatev, prav tako se ne uporablja 2. točka prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP, smiselno pa se uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, določena v prvem in petem odstavku 212. člena ter 214., 215., 216. in 217. členu tega zakona (prim. sklep VSL I Ip 2870/2017).

8. V primeru vloženega predloga za prestrukturiranje zavarovanih terjatev je dovoljeno ponuditi prestrukturiranje teh terjatev z odložitvijo dospelosti in znižanje obrestnih mer (1. točka prvega odstavka 221. n člena ZFPPIP), prisilna poravnava pa učinkuje torej tudi na zavarovane terjatve. Nekatere od teh zavarovanih terjatev so se, kot izhaja iz samega besedila sklepa o potrditvi prisilne poravnave v obravnavanem primeru, ker je bila skupna višina zavarovanih terjatev večja od zaščitene vrednosti zavarovanja (glej drugi odstavek 221. t člena ZFPPIPP), razdelile na dva dela, in sicer na terjatev, ki je enaka višini zaščitene vrednosti zavarovanja (nova zavarovana terjatev) in na terjatev, ki je enaka skupni višini razdeljene terjatve, zmanjšani za zaščiteno vrednost zavarovanja (nova navadna terjatev).

9. Ob tem pa iz seznama terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, ki ga pritožbi prilaga dolžnik, kljub navedbi firme upnika na zadnjih 3h mestih seznama terjatev, ni mogoče ugotoviti, ali je bila prestrukturirana (tudi) prav terjatev iz te izvršilne zadeve, saj glede nobene od upnikovih terjatev ni popolnega ujemanja po višini prijavljene terjatve. Glede na navedeno ni jasno razvidno, ali je glede izterjevane terjatve v delu tako novega zavarovanega dela kot navadnega dela že potekel rok dospelosti 36 mesecev ter ali jo ima dolžnik v tem času pravico plačati po spremenjeni obresti meri.

10. Za novo zavarovano terjatev se smiselno uporabljajo določbe o navadnih terjatvah, za novo navadno terjatev pa se skladno z dvanajstim odstavkom 221. t člena ZFPPIPP tudi uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, vključno z opravo izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave. Smiselno enako povedano velja glede rubeža dolžnikovih premičnin, če se bo izkazalo, da je bila ločitvena pravica na tem sredstvu pridobljena (o ugovoru zoper novo izvršilno sredstvo do tega trenutka še ni bilo pravnomočno odločeno). V tem trenutku, ko še ni mogoče ugotoviti, ali je bila izterjevana zavarovana terjatev prestrukturirana, pa sodišče še niti ni moglo odločati o dolžnikovem ugovoru in stroških ugovornega postopka, saj je ta dejansko še prekinjen oziroma bi to moral biti. Odločitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave namreč ni pravilna oziroma ni jasno, ali je ta pravilna, ker še ni znano ali bi sodišče prve stopnje moralo tudi "utesniti" oziroma določiti pogoje v skladu s sklepom o potrjeni prisilni poravnavi (ni namreč izkazano, če se ta nanaša na konkretno izterjevano terjatev. Če sodišče sprejeme le odločitev o nadaljevanju postopka, namreč to pomeni, da se lahko izvršba nadaljuje takoj oziroma v nezmanjšanem obsegu (tako, VSL Sklep I Ip 376/2019 in VSC Sklep II Ip 1/2018), kar pa za konkreten primer, kot že povedano, sodišče prve stopnje še ni ugotovilo.

11. Utemeljeni pritožbi je višje sodišče po pojasnjenem ugodilo, sklep pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je bila izterjevana zavarovana terjatev v postopku prisilne poravnave prestrukturirana (bodisi naj k dokazilom o tem pozove stranki ali jih pridobi samo), če je temu tako, pa naj v zadevi ponovno odloči glede na v tem sklepu podana izhodišča oziroma vsa relevantna pravna pravila.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).