Jedro

Pritožbeno vztrajanje upnika pri izvršbi za zanemarljivo majhen znesek glavnice 1,14 EUR s pripadki vodi le k povzročanju stroškov postopka (ki bi jih morala kriti nasprotna stranka) in nepotrebnega dela sodišču, ne da bi imel upnik od tega kakršno otipljivo korist in prav zato predstavlja tudi zlorabo pravice do sodnega varstva. Takšno ravnanje ima vpliv na uresničevanje pravice do učinkovitega sodnega varstva ostalih (23. člen Ustave), ki so se s poštenimi nameni obrnili na sodišče in bodo zaradi omejenega obsega kadrovskih virov sodišč, zato do sodnega varstva prišli kasneje.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom Okrajnega sodišča v Maribor In 944/2014 z dne 25. 11. 2014, z obrazložitvijo, da je bila z dolžnikovim plačilom dne 1. 12. 2014 terjatev upnika v celoti poplačana.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Poudarja, da je bila njegova terjatev s plačilom dne 1. 12. 2014 v znesku 5.291,65 EUR le delno poplačana in to v skladu z 288. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Napačna prvostopenjska ugotovitev, da je bila s tem plačilom njegova terjatev v celoti poplačana, je posledica zmotne uporabe programa Vrhovnega sodišča RS za izračunavanje zakonskih zamudnih obresti. Zapadlost prve terjatve je bila dne 17. 10. 2014, druge pa 10. 11. 2014, zato zakonske zamudne obresti od prve terjatve tečejo od 18. 10. 2014, od druge pa od 11. 11. 2014, ne pa šele od 19. 11. 2014 oziroma 12. 11. 2014, kot je to razvidno iz izračuna zakonskih zamudnih obresti po programu Vrhovnega sodišča RS. Dodaja, da je na dan plačila upnikova terjatev skupaj s stroški po sklepu o izvršbi znašala 5.292,79 EUR, zato plačilo 5.291,65 EUR ni moglo zadoščati za popolno poravnavo upnikove terjatve do dolžnika. Ker terjatev upnika do dolžnika v tem izvršilnem postopku znaša še 1,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 12. 2014 do plačila, meni, da je sklep sodišča prve stopnje napačen in nezakonit. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, dolžniku pa naloži povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov upnika v 8 dneh od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V predmetni izvršilni zadevi je bila s sklepom o izvršbi z dne 25. 11. 2014 (list. št. 11-15) dovoljena izvršba s predlaganimi izvršilnimi sredstvi zaradi izterjave denarne terjatve upnika v višini glavnice 5.053,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2014 dalje do plačila in glavnice v višini 42,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2014 dalje do plačila ter izvršilnih stroškov v višini 171,81 EUR. Plačilo slednjih je bilo dolžniku naloženo v 8 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dne 1. 12. 2014 je bilo izvršeno poplačilo iz dolžnikovih sredstev s strani organizacije za plačilni promet v višini 5.291,65 EUR, kot izhaja iz obvestila Nove KBM d.d. o poplačilu z dne 2. 12. 2014, ki je bilo posledica opravljenega izvršilnega dejanja. S pritožbo, enako kot že z vlogo z dne 2. 12. 2014, dolžnik vztraja z nadaljevanjem izvršbe, saj ocenjuje, da zaradi napačnega izračuna zakonskih zamudnih obresti od glavnice, obstaja še neplačana glavnica v znesku 1,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 12. 2014. 5. Vložitev pritožbe z namenom doseči nadaljevanje izvršbe za izterjavo glavnice v znesku 1,14 EUR je usmerjena le v povzročanje stroškov postopka, ki so hkrati tudi v izdatnem nesorazmerju z vrednostjo predmeta pritožbe, saj je upnik priglasil pritožbene stroške v skupni višini 237,41 EUR, kar predstavlja kar 208 kratnik vrednosti pritožbenega predmeta, zato upniku ni mogoče priznati pravnega interesa za pritožbo. Pritožbeno vztrajanje upnika pri izvršbi za zanemarljivo majhen znesek glavnice 1,14 EUR s pripadki vodi le k povzročanju stroškov postopka (ki bi jih morala kriti nasprotna stranka) in nepotrebnega dela sodišču, ne da bi imel upnik od tega kakršno otipljivo korist in prav zato predstavlja tudi zlorabo pravice do sodnega varstva. Takšno ravnanje ima vpliv na uresničevanje pravice do učinkovitega sodnega varstva ostalih (23. člen Ustave), ki so se s poštenimi nameni obrnili na sodišče in bodo zaradi omejenega obsega kadrovskih virov sodišč, zato do sodnega varstva prišli kasneje. Tudi pravna teorija navaja kot zlorabo pravnega varstva, če gre za uveljavljanje zanemarljivo majhnega zneska(1) in procesnim dejanjem, ki pomenijo zlorabo odklanja pravno učinkovanje

(2).

6. Ker vložitev predmetne pritožbe, v ospredju katere je zasledovanje cilja za dosego plačila v obliki povrnitve priglašenih pritožbenih stroškov, medtem ko bi morebitna vsebinska utemeljenost pritožbe za upnika predstavljala le minorno konkretno pravno korist, ki bi v razmerju do povzročenih stroškov predstavljala le 0,5 % njihove vrednosti, upniku pravnega interesa za pritožbo ni mogoče priznati. Pravni interes za pritožbo pa je procesna predpostavka in mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če ni podan, je pritožba nedovoljeno in jo je treba zavreči. 7. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ pritožbo upnika kot nedovoljeno zavrglo.

8. Upnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1) : Zobec, J. v: Ude, L., Galič, A. (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 103. Op. št. (2) : Prav tam, str. 104. Primerjaj tudi Juhart, J.: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, Ljubljana 1961, str. 73.