Jedro

Pritrditi je sicer pritožbi, da mora za obstoj koluzijske nevarnosti obstajati konkretna nevarnost oziroma da je na obstoj takšnih okoliščin potrebno sklepati le na podlagi konkretnega obdolženčevega ravnanja, vendar pa ni slediti nadaljnji pritožbeni oceni izjave priče J.J, da je s tem obdolženka le želela podporo bližnjih, saj sama ne zna prebroditi nastale travmatične izkušnje. Na podlagi navedenega ravnanja obdolženke je namreč sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da bi obdolženka na prostosti lahko nemoteno komunicirala s svojimi sorodniki, prijatelji, znanci, ki bodo v kazenskem postopku zaslišani kot priče, nanje vplivala in jih skušala odvrniti od verodostojnega izpovedovanja, kot je to storila v pogovoru z J.J.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju obdolženima A. A. in B. B. iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti in ponovitvene nevarnosti po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšal pripor za dva meseca, to je do vključno dne 20. 9. 2023 do 15:35 ure.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornica obdolžene A. A. iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP. Predlaga odpravo pripora oziroma podredno, nadomestitev pripora z milejšim ukrepom, konkretno z odreditvijo prepovedi približevanja določeni osebi, z javljanjem na policijski postaji oziroma s hišnim priporom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po proučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa v luči pritožbenih navedb zagovornice obdolžene, sodišče druge stopnje iz razlogov, navedenih v nadaljevanju ugotavlja, da je senat prvostopenjskega sodišča pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprto obdolženko in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storila očitana ji kazniva dejanja, da sta še vedno podana oba priporna razloga koluzijske in ponovitvene nevarnosti, da je pripor zoper njo neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženke tudi sorazmeren ukrep.

V zvezi z zgoraj navedenim je senat navedel tudi konkretne, celovite, jasne in skladne razloge, in sicer glede utemeljenega suma v točki 7 obrazložitve, glede ponovitvene nevarnosti v točki 9 obrazložitve, glede koluzijske nevarnosti v točki 10 obrazložitve, glede neogibne potrebnosti in sorazmernosti pripora pa v točki 11. obrazložitve, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa s kršitvijo po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) neutemeljeni. V kolikor pa se pritožnica z razlogi ne strinja, pa to pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava.

5. Pritožnica izpodbija razloge, na katerih sodišče prve stopnje gradi svoj zaključek o obstoju utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za odreditev oziroma podaljšanje pripora ter zatrjuje, da glede obdolženke ni zadosti dokazov, da bi bil podan utemeljen sum storitve predhodno očitanih ji kaznivih dejanj ter v zvezi s tem izpostavlja vsebino izjav določenih prič.

Sodišče prve stopnje zaključek o obstoju _utemeljenega suma_ storitve očitanih kaznivih dejanj utemeljilo z ugotovitvijo izdaje nepravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter dejstvi, ki izhajajo iz dokazov, na katerih sklep o uvedbi preiskave temelji (uradnih zaznamkov o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, uradnih zaznamkih o zbranih obvestilih, rezultati sodne obdukcije pokojnega otroka, zapisnikov o zasegu predmetov, zapisnikov o ogledu in posnetih fotografijah).

Ko na podlagi zgoraj navedenih dokazov iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, (-) da sta se na naslov ... 57, ... v jutranjih urah dne 20. 6. 2023 z osebnim vozilom znamke BMW, reg. št. ... pripeljala oba obdolženca skupaj z C. C., (-) da je priča D. D. kasneje tega dne C. C. našel v navedenem osebnem vozilu pripetega v otroškem sedežu neodzivnega, (-) da je smrt otroka nastopila zaradi odpovedi delovanja možganov in srca zaradi hipertermije (pregretja), (-) da so pri preiskavi v notranjosti stanovanjske hiše na naslovu ... 57 zasegli več predmetov (alu zavitkov), za katere se je izkazalo da vsebujejo prepovedano drogo kokain, blister s 15-imi tabletami Helex 0,5 mg in 10 tabletami Substitol 200 mg in precizno tehtnico, (-) pri preiskavi notranjosti hiše na naslovu ... št. 22/a UE ..., kjer ima obdolžena v najemu brunarico prav tako precizno tehtnico s sledmi prašnate snovi rjave barve, za katero se je s preliminarnim testiranjem izkazalo da gre za heroin, ter štiri grudice svetlo rjave barve in tršo grudasto snov rjave barve, (-) da je obdolženka s (sedaj pokojnim) sinom C. C. bivala na obeh naslovih, (-) da je v prostorih stanovanjske hiše na naslovu ... 57 prisotna huda umazanija, nehigiena in nered, (-) da je bilo ugotovljenih več okoliščin, ki so predstavljale hudo nevarnost za otroka C. C. v času njegovega bivanja v tej stanovanjski hiši (neustrezno urejena peč na trda goriva, stopnišča brez ograje in razsvetljave, v dnevni sobi več zavitkov z neznano belo snovjo), (-) da v kuhinji ni bilo živil in pripomočkov za kuhanje, v hladilniku je bilo le nekaj hladnih prilog, na pultu pa le vrečka otroške hrane in vrečka čokolina, (-) v osebnem avtomobilu BMW in v stanovanjski hiši se je nahajalo več praznih embalaž oziroma so bili v njih ostanki hrane (večinoma pomfri) iz restavracije za hitro prehrano, (-) da je mld. C. C. imel kljub svoji starosti (1,8 let) hudo zanemarjeno zobovje in (-) da je obdolženka na dan otrokove smrti že okoli 8.00 ure zjutraj uživala alkohol ter tablete Helex, pritožbenim zatrjevanjem, da glede obdolženke ni zadosti dokazov, da bi bil podan utemeljen sum storitve očitanih ji kaznivih dejanj, ni mogoče slediti.

Pri tem pritožba tudi z izpostavljanjem izpovedbe priče E. E., priče F. F., priče G. G., priče H. H. in priče I. I. ne more biti uspešna pri izpodbijanju tega zaključka, saj pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da otrok C. C. nikoli ni bil obravnavan zaradi kakršnihkoli poškodb ni odločilno, ker se fizično nasilje nad mladoletnim otrokom oziroma morebitne poškodbe otroka kot izvršitveno ravnanje očitanega kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 obdolženima niti ne očita. Prav tako ne omaja pravilnosti zaključka o obstoju utemeljenega suma pritožbeno opozarjanje na izjavo pediatra E. E., češ da je bil otrok redno cepljen ter da pri samih pregledih ni bilo nikoli ugotovljeno, da bi bil otrok na kakršenkoli način zanemarjen oziroma izpostavljanje izjav zgoraj navedenih prič, da je bil C. C. vredu ter da sta obdolžena skrbno skrbela za otroka, saj ostali dokazi, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje in iz katerih izhajajo ravno nasprotna dejstva, kot jih zatrjuje pritožba, zadoščajo za zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženka v sostorilstvu storila očitana ji kazniva dejanja.

6. Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem _ponovitvene nevarnosti_ ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki obstoj le te utemeljujejo.

Zaključek o obstoju ponovitvene nevarnosti pritožnica izpodbija s trditvami, da ni izkazano, da se obdolžena ukvarja s kriminalno dejavnostjo trgovanja s prepovedanimi drogami ter da sodišče ni opravilo tehtanja iz katerega bi izhajalo, da bo obdolženka v prihodnosti očitana ji kazniva dejanja ponavljala, vendar pritožbenega sodišča takšne pritožbene trditve kljub dejstvu, da obdolženka sicer v kazenski evidenci ni zabeležena ter da so otroci dodeljeni v skrbništvo očetoma, ob tem, ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, (-) da se obdolženki očita izvršitev treh kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi so predpisane kazni od 6 mesecev do 5 let zapora, do 3 let zapora ter od 1 do 10 let zapora, pri čemer gre za huda kazniva dejanja iz sklopa kazniva dejanja zoper življenje in telo ter zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, ob tem pa še kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog, (-) da se očitek zanemarjanja otroka nanaša na daljše časovno obdobje, to je najmanj 27. 2. 2021 pa vse od 20. 6. 2023, (-) da je bila obdolženka na njena neprimerna ravnanja v skrbi za mladoletnega otroka že opozorjena v mesecu marcu 2023, ko je na policiji v zvezi z anonimno prijavo podala izjavo, pa to več kot očitno ni spremenilo njenega razumevanja dolžne skrbi do mladoletnega sina, (-) da zasežene prepovedane droge (kokain, heroin, tablete z učinkovinami, ki so razvrščene med prepovedane droge) po količini presegajo lastno porabo obeh obdolžencev, (-) da sta bili zaseženi tudi dve precizni digitalni tehtnici, (-) da je obdolženka brez zaposlitve, brez premoženja in razen otroškega dodatka in denarne socialne pomoči nima drugih virov za preživljanje ter (-) da je obdolženka mati še treh mladoletnih otrok, s katerimi ima stike in kateri se pogosto nahajajo pri njej, ne prepričajo.

Tudi pritožbeno izpostavljena želja obdolženke, da se želi v čim krajšem času zaposliti ter zatrjevanje, da ob predhodni nekaznovanosti obdolženke ni na mestu zaključek, da je le ta nagnjena k ponavljanju kaznivih dejanj, ob vseh zgoraj izpostavljenih ugotovitvah sodišča prve stopnje ne more vplivati na pravilnost zaključka, da narava, teža in okoliščine storitve očitanih kaznivih dejanj ter izpostavljene negativne osebnostne lastnosti obdolženke kažejo pri njej na povsem resno, konkretno in realno ponovitveno nevarnost oziroma bojazen, da bo v primeru izpustitve na prostost kazniva dejanja ponovila.

Nenazadnje pa iz spisovnih podatkov tudi izhaja, da so na dan izdaje izpodbijanega sklepa pri obdolženki v priporu po obisku sorodnikov (obeh sinov in brata) pod oddejo našli stekleno cevko za kajenje in zmečkan robček z neznano vsebino teže 2,47g bruto, ki je bila poslana na analizo.

7. Sodišče prve stopnje je zaključek o obstoju koluzijske nevarnosti vezalo na ugotovitev, da je obdolženka neposredno po dogodku poklicala J. J. in mu v zvezi s smrtjo otroka začela pripovedovati prilagojeno zgodbo, in sicer da je otrok sam šel v avto, da ne ve kako in da se je v avto zaprl. Pritrditi je sicer pritožbi, da mora za obstoj koluzijske nevarnosti obstajati konkretna nevarnost oziroma da je na obstoj takšnih okoliščin potrebno sklepati le na podlagi konkretnega obdolženčevega ravnanja, vendar pa ni slediti nadaljnji pritožbeni oceni izjave priče J. J., da je s tem obdolženka le želela podporo bližnjih, saj sama ne zna prebroditi nastale travmatične izkušnje. Na podlagi navedenega ravnanja obdolženke je namreč sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da bi obdolženka na prostosti lahko nemoteno komunicirala s svojimi sorodniki, prijatelji, znanci, ki bodo v kazenskem postopku zaslišani kot priče, nanje vplivala in jih skušala odvrniti od verodostojnega izpovedovanja, kot je to storila v pogovoru z J. J. V nasprotju s trditvami pritožbe je tako sodišče prve stopnje ugotovilo posebne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo obdolženka na prostosti vplivala na priče, naj krivo pričajo.

8. Pritožbeno sodišče glede na razloge, navedene v točki 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa, potrjuje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pripor _neogibno potreben_ in tudi _sorazmeren ukrep_ ter v zvezi s tem izpostavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da gre v obravnavanem primeru za kazniva dejanja zoper življenje in telo, zoper zakonsko zvezo, družino in otroke ter kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog in zato stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine pretehta nad njeno pravico do osebne svobode, saj je treba zavarovati varnost ljudi, zlasti otrok, ki prihajajo z njo v stik in uživalcev prepovedanih drog. Pri tem pa milejši ukrep ne bi bil učinkovit, saj, kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, le ta zahteva voljni element s strani obdolženke, njeno sodelovanje in njeno trdno voljo, kar pa ob vrnitvi v dosedanje življenjsko okolje, glede na njeno osebnost in količino zasežene droge na obeh naslovih bivanja, od obdolženke tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče pričakovati. Pritožbeno zavzemanje za izrek milejšega ukrepa je vsled navedenemu neutemeljeno.

9. Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornice obdolžene niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Če bo za obdolženko nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.