Jedro

Višje sodišče v zvezi z navedenimi pritožbenimi trditvami ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo prekrivanje nekaterih terjatev iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s seštevanjem posameznih zneskov z istim datumom izvršljivosti v seznamu izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013 (59. do 79. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je pojasniti, da gre v primerjavi s seznamom z dne 22. 6. 2007 oziroma z dne 16. 12. 2010 le za drugačen prikaz terjatev iz istovrstnih izvršilnih naslovov. Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.

Izvršilne naslove za izterjavo davkov (in z njimi izenačenih dajatev) opredeljuje 145. člen ZDavP-2 oziroma pred njegovo uveljavitvijo 131. člen ZDavP-1 in pred njim 44. člen ZDavP. Po vseh navedenih določbah sta izvršljiv obračun davka in izvršljiva odločba o odmeri davka samostojna izvršilna naslova, seznam izvršilnih naslovov pa je zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki te lastnosti z združitvijo v seznam ne izgubijo.

Če je v predmetni zadevi še sprejemljivo sprejeti kot primeren različni prikaz terjatev iz posameznih istovrstnih izvršilnih naslovov v seznamih izvršilnih naslovov, pa ni mogoče sprejeti kot istih terjatev, če se le-te ne ujemajo niti glede označbe vrste izvršilnega naslova niti po višini.

Sodišče prve stopnje je v 42. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na določbo četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, v skladu s katero so stroški in obresti pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni z zakonom drugače določeno (drugačne določbe glede zastaranja pravice do izterjave obresti in stroškov ZDavP-2 ne vsebuje). Glede obresti in stroškov postopka pobiranja davkov je vsebinsko enako določbo vseboval tudi četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, ki se je uporabljal do 31. 12. 2007. Upoštevaje navedeni določbi se torej tudi za zastaranje pravice do izterjave obresti in stroškov kot davka uporabljajo določbe teh zakonov o zastaranju. ZDavP, ki se je uporabljal do 31. 12. 2004, pa ni vseboval določbe, kot jo vsebujeta četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 oziroma četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, je pa v 96. in 97. členu izrecno predpisoval zastaranje pravice do izterjave tudi obresti in stroškov prisilne izterjave.

Pojasnjeno je že bilo, da izvršilno sodišče pazi na zastaranje pravice do izterjave davka po uradni dolžnosti, tako da mora po uradni dolžnosti ugotavljati tudi okoliščine s tem v zvezi.

Izrek

I. Pritožbi upnice se delno ugodi in se sklep v delu izpodbijane I. točke izreka, v katerem se nanaša na ugoditev ugovoru glede izterjave glavnic prispevkov za socialno varnost pod zap. št. 5, 6, 7, 10, 11, 12, 17, 19, 20, 21, 22, 25, 26, 29, 30, 32, 34, 35, 37, 39, 40, 41, 42, 44, 47, 49, 50, 51, 53, 54, 56, 57, 59, 62, 63, 64, 67, 68, 71, 73, 74, 76, 79, 80 in 81 v seznamu izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013, in v izpodbijani VIII. točki izreka sklepa razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba upnice zoper I. točko izreka sklepa zavrne in se sklep v nerazveljavljenem izpodbijanem delu I. točke izreka potrdi.

Pritožba upnice se v delu, v katerem se nanaša na VII. točko izreka sklepa, zavrže. II. Pritožbi dolžnika se delno ugodi in se sklep v izpodbijani III. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi še v delu, v katerem se nanaša na izterjavo glavnic iz naslova prispevkov za socialno varnost pod zap. št. 100, 101, 181, 185, 240 in 246, in se tudi v tem delu sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne.

V preostalem delu se pritožba dolžnika zoper III. točko izreka in zoper VII. točko izreka sklepa zavrne ter se sklep v nespremenjenem delu III. točke in v VII. točki izreka potrdi.

Pritožba dolžnika se v delu, v katerem se nanaša na izpodbijani IV. in VI. točko izreka sklepa, zavrže. III. Pritožba začasne zastopnice se v delu, v katerem se nanaša na izpodbijano IV. točko izreka sklepa, zavrže. Pritožbi začasne zastopnice se v delu, v katerem se nanaša na izpodbijano VI. točko izreka sklepa, ugodi in se sklep v tem delu razveljavi.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka strank in začasne zastopnice se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče v I. točki izreka ugovoru dolžnika delno ugodilo, sklep o izvršbi z dne 16. 8. 2013 razveljavilo in izvršbo ustavilo še za določene navedene glavnice in obračunane obresti (višje sodišče zaradi obsežnosti celotne vsebine ne navaja) ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo, v II. točki izreka je ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki nad zneskom 63,72 EUR (odločitev o stroških), v III. točki izreka je v preostalem delu ugovor zavrnilo, v IV. točki izreka je začasni zastopnici odmerilo nagrado in stroške v znesku 657,82 EUR, v V. točki izreka je upnici naložilo doplačati manjkajoči predujem za začasno zastopnico v znesku 218,90 EUR, v VI. točki izreka je zavrnilo predloga začasne zastopnice za priznanje in odmero stroškov za odgovor na pritožbo z dne 16. 10. 2015 in pripravljalni spis z dne 17. 12. 2015, v VII. točki izreka je dolžniku naložilo upnici v osmih dneh povrniti 120,33 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v VIII. točki izreka pa je v presežku stroškovni predlog upnice z dne 25. 9. 2015 zavrnilo.

2. Zoper sklep so se pravočasno pritožili upnica, dolžnik po začasni zastopnici in začasna zastopnica dolžnika.

O pritožbi upnice:

3. Upnica v pritožbi navaja, da izpodbija I. in VII. točko izreka sklepa iz razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

4. Dolžnik je po začasni zastopnici na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

5. Pritožba je delno utemeljena, delno neutemeljena, delno pa nedovoljena.

6. Višje sodišče je v sklepu II Ip 3694/2015 z dne 25. 11. 2015, izdanem v tem postopku, ugotovilo nepopolno ugotovitev dejanskega stanja zaradi napačne uporabe materialnega prava - neupoštevanja določbe 126.a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Sodišče prve stopnje namreč v dotedanjem postopku ni ugotovilo, katere terjatve iz izvršilnega naslova ? seznama izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013, ki je podlaga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi (priloga A1 v spisu), so bile hkrati tudi vsebovane v seznamu izvršilnih naslovov z dne 22. 6. 2007 (priloga A6 v spisu), na podlagi katerega se je vodila izvršba v zadevi In 173/2007. V slednji zadevi je namreč prišlo do zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi in posledično zavarovanja navedenih terjatev s hipoteko, kar vpliva na zastaranje pravice do izterjave. V zvezi z ugovornim zatrjevanjem relativnega zastaranja je v zadevi relevanten še seznam izvršilnih naslovov z dne 16. 12. 2010 (priloga A8 v spisu).

7. Sodišče prve stopnje je opravilo primerjavo med navedenimi izvršilnimi naslovi in ugotavljalo, katere terjatve iz izvršilnega naslova, ki je podlaga izvršbi v predmetni zadevi, so vsebovane tudi v izvršilnih naslovih z dne 22. 6. 2007 in 16. 12. 2010. Na rezultatu primerjave temelji odločitev o ugoditvi ugovoru zaradi zastaranja v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, pri čemer je sodišče prve stopnje ugotovilo, da določene terjatve iz izvršilnega naslova z dne 15. 7. 2013 niso bile zavarovane s hipoteko v izvršilni zadevi In 173/2007, ker niso vsebovane v seznamu z dne 22. 6. 2007, niti niso predmet seznama izvršilnih naslovov z dne 16. 12. 2010, na podlagi katerega se je vodila davčna izvršba, ki je povzročila pretrganje relativnega zastaralnega roka v letu 2010 (glej 58. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

8. Upnica v pritožbi navaja, da so obveznosti za obdobje od junija 2003 do avgusta 2004, ki so zajete v seznamu z dne 22. 6. 2007 in v seznamu z dne 16. 12. 2010, identične upničinim terjatvam iz izvršilnega naslova z dne 15. 7. 2013. Pojasnjuje spremembe pri izdelavi seznamov, ker je prvotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razdeljen na prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost "iz zavarovalne osnove in na prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost" od zavarovalne osnove, prispevek za zdravstveno zavarovanje pa je na podlagi informacijskega knjigovodskega sistema razdeljen na prispevek za zdravstveno zavarovanje oseb, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost iz zavarovalne osnove, na prispevek za zdravstveno zavarovanje oseb, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost od zavarovalne osnove ter prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni za zavarovanca.

9. Višje sodišče v zvezi z navedenimi pritožbenimi trditvami ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo prekrivanje nekaterih terjatev iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s seštevanjem posameznih zneskov z istim datumom izvršljivosti v seznamu izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013 (59. do 79. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je pojasniti, da gre v primerjavi s seznamom z dne 22. 6. 2007 oziroma z dne 16. 12. 2010 le za drugačen prikaz terjatev iz istovrstnih izvršilnih naslovov. Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.

10. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, iz katerih ni na enak način, kot glede zavarovanja terjatev s hipoteko (v postopku In 173/2007) iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ugotavljalo tudi zavarovanja terjatev iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje po obračunih prispevkov z datumi izvršljivosti med 16. 7. 2003 do vključno 16. 9. 2004 iz posameznih izvršilnih naslovov pod zap. št. 5, 6, 7, 10, 11, 12, 17, 19, 20, 21, 22, 25, 26, 29, 30, 32, 34, 35, 37, 39, 40, 41, 42, 44, 47, 49, 50, 51, 53, 54, 56, 57, 59, 62, 63, 64, 67, 68, 71, 73, 74, 76, 79, 80 in 81 seznama izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013. Ker zaradi odsotnosti razlogov za različnost pristopa za ugotavljanje zavarovanosti posameznih terjatev sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zaradi katere je višje sodišče v tem obsegu pritožbi upnice zoper izpodbijano I. točko izreka sklepa ugodilo in v tem obsegu sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno presodi utemeljenost ugotovitve, da ni podana identiteta navedenih terjatev, in če bo ugotovilo, da le-te ni in da je prišlo do zastaranja, naj navede ustrezne razloge s tem v zvezi.

11. Neutemeljena pa je upničina pritožba, kolikor se nanaša na ugoditev ugovoru zaradi zastaranja pravice do izterjave preostalih terjatev iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa. S tem v zvezi upnica v pritožbi navaja, da so bili prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje za obdobje od septembra 2004 do septembra 2007 v njenem davčnem knjigovodstvu in posledično v seznamih izvršilnih naslovov z dne 22. 6. 2007 in 16. 10. 2010 za dolžnika knjiženi na podlagi odločb, ki jih je izdala upnica, zato je pri njih navedena številka odločbe. Seznam izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013, ki ga je informacijski sistem upnice izdelal v skladu z ZDavP-2, pa ima vse elemente, ki jih opredeljuje 145. člen ZDavP-2 v 9. točki, nikjer pa ni v zakonu navedeno, da je navedba številke odločbe obvezen podatek.

12. Sodišče prve stopnje je v nerazveljavljenem delu I. točke izreka izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo zastaranje pravice do izterjave tam navedenih terjatev. Izvršilne naslove za izterjavo davkov (in z njimi izenačenih dajatev) opredeljuje 145. člen ZDavP-2 oziroma pred njegovo uveljavitvijo 131. člen ZDavP-1 in pred njim 44. člen ZDavP. Po vseh navedenih določbah sta izvršljiv obračun davka in izvršljiva odločba o odmeri davka samostojna izvršilna naslova, seznam izvršilnih naslovov pa je zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki te lastnosti z združitvijo v seznam ne izgubijo. V izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete, ki zavezuje izvršilno sodišče izvršiti izvršilni naslov brez preizkušanja njegove materialne pravilnosti in zakonitosti.

13. Če je v predmetni zadevi še sprejemljivo sprejeti kot primeren različni prikaz terjatev iz posameznih istovrstnih izvršilnih naslovov v seznamih izvršilnih naslovov, pa ni mogoče sprejeti kot istih terjatev, če se le-te ne ujemajo niti glede označbe vrste izvršilnega naslova niti po višini. V seznamu izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013, ki je podlaga v predmetnem izvršilnem postopku, so za izterjavo terjatev z datumom izvršljivosti od 21. 1. 2005 do 8. 12. 2007, glede katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nastopilo zastaranje pravice do njihove izterjave, označeni kot posamezni izvršilni naslovi obračuni prispevkov, medtem ko so v seznamih izvršilnih naslovov z dne 22. 6. 2007 in 16. 12. 2010 označene druge vrste posameznih izvršilnih naslovov, in sicer odločbe (z navedbo njihovih številk in datumov izdaje).

14. Primerjava npr. tudi kaže, da seznam z dne 15. 7. 2013 v zaporednih številkah 83 do 97 vsebuje obračune prispevkov za posamezne mesece v letu 2005, v preostalih dveh seznamih izvršilnih naslovov pa so terjatve z navedenimi datumi izvršljivosti vsebovane v odločbah, ki se nanašajo na prispevke za posamezne mesece leta 2004. Poleg tega tudi seštevki terjatev iz posameznih izvršilnih naslovov po datumu izvršljivosti niso povsem identični. Tako npr. seštevek terjatev iz naslova prispevkov iz izvršilnih naslovov z datumom izvršljivosti 7. 6. 2005 (zaporedne številke 104 do vključno 113) v seznamu z dne 15. 7. 2013 da znesek 372,53 EUR, seštevek terjatev iz naslova prispevkov iz seznamov izvršilnih naslovov z dne 22. 6. 2007 oziroma z dne 16. 12. 2010 z istim datumom izvršljivosti pa da znesek 370,68 EUR (v slednjih so posebej prikazane medbančne obresti, ki so v seznamu z dne 15. 7. 2013 očitno kar prištete zneskom prispevkov- glavnic).

15. V navedenem obsegu ni mogoče kot argument za drugačno odločitev sprejeti zatrjevane spremembe informacijskega sistema upnice. Višje sodišče zato ne sprejema pritožbenih navedb, s katerimi upnica nasprotuje zastaranju pravice do izterjave terjatev, glede katerih ni mogoče z gotovostjo ugotoviti identitete terjatev iz posameznih izvršilnih naslovov iz seznamov izvršilnih naslovov v predmetni zadevi.

16. V zvezi s pritožbenim očitkom, da je sodišče odločilo o ugovoru brez naroka, višje sodišče pojasnjuje, da je že sama upnica v pritožbi ugotovila, da sodišče v skladu z drugim odstavkom 58. člena ZIZ narok lahko razpiše. Narok torej ni obvezen, sodišče ga razpiše glede na okoliščine primera. V konkretnem primeru je moralo sodišče opraviti le medsebojno primerjavo terjatev, vsebovanih v posameznih izvršilnih naslovih v seznamih izvršilnih naslovov, glede na trditveno podlago upnice v vlogah pa razpisa naroka ni ocenilo kot potrebnega. Katere okoliščine konkretnega primera, ki bi jih bilo kot pravno relevantne utemeljeno upoštevati in bi jih upnica na naroku lahko v okviru že podanih trditev pojasnila, v pritožbi ni navedla, zaradi česar višje sodišče pritožbeni očitek zavrača. 17. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo upnice v delu, v katerem ji glede izpodbijane I. točke izreka ni ugodilo, zavrnilo in v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Upnica v pritožbi izrecno izpodbija odločitev v VII. točki izreka sklepa, ki je zanjo ugodna, saj je dolžniku naloženo povrniti ji stroške ugovornega postopka. Za pritožbo zoper ta del izpodbijanega sklepa upnica nima pravnega interesa, zato jo je višje sodišče v tem obsegu zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Ker pa je treba pravno sredstvo obravnavati po njegovi vsebini (in ne le po izrecni navedbi izpodbijane točke izreka sklepa), je višje sodišče štelo, da se upnica pritožuje tudi zoper odločitev v VIII. točki izreka izpodbijanega sklepa. Odločitev o stroških, o katerih je odločeno v tem delu, je namreč vezana na končni uspeh upnice v ugovornem postopku (glej 96. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zaradi delne razveljavitve odločitve v I. točki izreka izpodbijanega sklepa je višje sodišče razveljavilo tudi odločitev v VIII. točki izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi dolžnika:

20. Dolžnik v pravočasno vloženi pritožbi po začasni zastopnici izpodbija odločitev v III., IV., VI. in VII. točki izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v nov postopek oziroma spremembo sklepa tako, da se ugovoru v celoti ugodi, predlog za izvršbo v celoti zavrne in vse stroške postopka, tudi pritožbene, naloži v plačilo upniku.

21. Pritožba zoper III. točko izreka sklepa je delno utemeljena, zoper IV. in VI. točko izreka ni dovoljena, zoper VII. točko izreka pa ni utemeljena.

22. Dolžnik neutemeljeno vztraja pri uporabi določb Obligacijskega zakonika (OZ) o zastaranju obresti in stroškov. Sodišče prve stopnje je v 42. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na določbo četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, v skladu s katero so stroški in obresti pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni z zakonom drugače določeno (drugačne določbe glede zastaranja pravice do izterjave obresti in stroškov ZDavP-2 ne vsebuje). Glede obresti in stroškov postopka pobiranja davkov je vsebinsko enako določbo vseboval tudi četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, ki se je uporabljal do 31. 12. 2007. Upoštevaje navedeni določbi se torej tudi za zastaranje pravice do izterjave obresti in stroškov kot davka uporabljajo določbe teh zakonov o zastaranju. ZDavP, ki se je uporabljal do 31. 12. 2004, pa ni vseboval določbe, kot jo vsebujeta četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 oziroma četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, je pa v 96. in 97. členu izrecno predpisoval zastaranje pravice do izterjave tudi obresti in stroškov prisilne izterjave.

23. Neutemeljen je očitek kršitve načel dispozitivnosti in kontradiktornosti postopka. Sodišče mora na zastaranje (relativno in absolutno) v skladu z določbami v posameznem obdobju veljavnih zakonov o davčnem postopku paziti po uradni dolžnosti, kar pomeni izjemo od sicer uveljavljenega načela dispozitivnosti. Zato ni vezano na trditve in dokazne predloge strank v zvezi z ugotavljanjem dejstev, pomembnih za ugotovitev zastaranja pravice do izterjave davka in pripadajočih dajatev. Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo ugotovitev o vročitvi sklepov, s katerimi je bil tek zastaranja pretrgan, na listine, ki jih je predložila upnica, ne glede na to, da ni podala konkretnih trditev.

24. Vročitev sklepa o davčni izvršbi na premičnine z dne 29. 6. 2007 izkazuje s strani dolžnika podpisana vročilnica (priloga A6), kar je v tem postopku odločilno za ugotovitev pretrganja zastaranja (uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in obveščenost dolžnika o tem - drugi odstavek 59. člena ZDavP-1, sedaj drugi odstavek 126. člena ZDavP-2). Dolžnik je sicer trdil, da vročilnice ni podpisal, in predlagal dokaz s svojim zaslišanjem, kar je sodišče prve stopnje zavrnilo, pritožnik pa pri izvedbi tega dokaza vztraja. Višje sodišče pojasnjuje, da dolžnik pravilnosti vročitve sklepa o davčni izvršbi (ki ima za posledico njegovo pravnomočnost oziroma dokončnost) ne more izpodbiti v tem izvršilnem postopku, to je lahko le predmet ugotavljanja v upravnem izvršilnem postopku. Načelno pa tudi dokazni predlog za zaslišanje osebe, katere bivališče ni bilo znano, ni popoln, če ni hkrati navedeno, kje jo je mogoče najti, saj sicer dokaz ni izvedljiv.

25. Pojasnjeno je že bilo, da izvršilno sodišče pazi na zastaranje pravice do izterjave davka po uradni dolžnosti, tako da mora po uradni dolžnosti ugotavljati tudi okoliščine s tem v zvezi. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek samovoljnosti ugotavljanja, katere terjatve iz seznama, ki je predmet tega izvršilnega postopka, so že zavarovane s hipoteko in katere ne. Gre za okoliščine, pomembne za uporabo 126.a člena ZDavP-2, do česar se je višje sodišče v tej zadevi že opredelilo in v sklepu II Ip 3694/2015 z dne 25. 11. 2015 dalo sodišču prve stopnje napotke.

26. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo tudi do ugovornega uveljavljanja, da listina, na katero se sklicuje upnik, nima lastnosti seznama izvršilnih naslovov, kot je opredeljen v 9. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2. Višje sodišče se s tem v zvezi pridružuje razlogom, navedenim v 42. in 43. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, in jih zato ne ponavlja. Pojasnjuje še, da davčni obračun oziroma obračun davka kot samostojni izvršilni naslov pripravi sam davčni zavezanec. Ker ne gre za odločbo, obračun niti ne more vsebovati številke davčnega organa, niti ni relevanten datum njegove sestave. Pomembno je, da je, poleg zakonsko predpisanih sestavin, iz opisa mogoče ugotoviti, na katero obdobje se obračun nanaša, in je s tem zadoščeno zahtevi po določni označbi posameznega izvršilnega naslova znotraj seznama izvršilnih naslovov.

27. Neutemeljeno je tudi pritožbeno uveljavljanje, da je zaključek sodišča prve stopnje v zvezi z obračunom obresti, pri vsaki postavki pod zaporedno številko 0, v nasprotju z vsebino listine, češ da ni nikjer navedeno pri postavki obračunov obresti, od katerih prispevkov in davkov ter za katero obdobje se obračunavajo. Višje sodišče temu pritožbenemu stališču ne sledi in pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča v 44. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, zaradi česar razlogov ne ponavlja. Obračuni obresti kot izvršilni naslovi so dovolj določno označeni, upnica pa je že v seznamu izvršilnih naslovov pojasnila način in podlago za obračunavanje obresti, tako da se je imel dolžnik možnost do tega tudi konkretno opredeliti.

28. Čeprav dolžnik v pritožbi tega ni izrecno izpostavil, pa je višje sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti iz razlogov, ki jih je navedlo v 13. točki obrazložitve, ugotovilo, da terjatve iz izvršilnih naslovov pod zaporednimi številkami 100, 101, 181, 185, 240 in 246 niso vsebovane v seznamih izvršilnih naslovov z dne 26. 6. 2007 in 16. 12. 2010. V seznamu izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013 namreč terjatve izvirajo iz obračunov prispevkov, v prejšnjih izvršilnih naslovih pa iz odločb, z navedbo njihovih številk in datumov. Zato te terjatve niso zavarovane s hipoteko in se ne uporabi 126.a člen ZDavP-2 (seznam izvršilnih naslovov z dne 26. 6. 2007), niti ni bilo zastaranje pretrgano (sklep o davčni izvršbi z dne 17. 12. 2010 na podlagi seznama izvršilnih naslovov z dne 16. 12. 2010).

29. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi dolžnika delno ugodilo, tako da je sklep v izpodbijani III. točki izreka delno spremenilo, kot je razvidno iz prvega odstavka II. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu je pritožbo dolžnika zoper III. točko izreka sklepa zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu te točke izreka sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

30. Višje sodišče je zavrnilo tudi pritožbo zoper VII. točko izreka sklepa in ga v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V odločitev v ta del sklepa ni poseglo, ker je dolžnikov (dodatni) uspeh z ugovorom sorazmerno majhen. Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje, da brez pobota stroškov upnika in dolžnika ni mogoče zaključevati, da se upniku prizna del stroškov glede na uspeh. Zakon namreč obveznega pobota stroškov ne predpisuje. Sodišče sicer opravi poračun (pobot) stroškov strank, če so podani pogoji, v predmetni zadevi pa je ugotovilo, da dolžniku stroški v tem postopku niso nastali, kar je obrazloženo v 97. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

31. Dolžnikova pritožba je v delu, v katerem se nanaša na odločitev v IV. in VI. točki izreka izpodbijanega sklepa, nedovoljena. V tem delu je namreč odločeno o stroških začasne zastopnice in dolžnik ni oseba, ki bi se zoper ta del sklepa imela pravico pritožiti (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče je zato na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zoper ta del sklepa zavrglo.

O pritožbi začasne zastopnice:

32. Začasna zastopnica se pritožuje zoper odločitev v IV. in VI. točki izreka izpodbijanega sklepa. Očita odločitev v nasprotju s sodno prakso (sklepa I Ip 2201/2016 in I Ip 1387/2016). Posebej pa tudi navaja, da v predmetnem postopku s strani začasne zastopnice sploh še niso bili priglašeni stroški, ki jih je dolžno sodišče v celoti priznati in izplačati iz predujma, založenega s strani upnika, takoj ko so stroški priglašeni.

33. Pritožba zoper IV. točko izreka ni dovoljena, zoper VI. točko izreka pa je utemeljena.

34. Začasna zastopnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper IV. točko izreka sklepa, v kateri so ji bili priznani stroški v znesku 657,82 EUR in odločeno o njihovem plačilu. Odločitev je v njeno korist in v tej fazi postopka ugodnejše ne more niti pričakovati. Višje sodišče je zato pritožbo zoper navedeni del sklepa na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, zavrglo.

35. Začasna zastopnica utemeljeno opozarja, da v tem postopku njeni stroški niso bili priglašeni. Priglasitev stroškov v odgovoru na pritožbo in v pripravljalnem spisu je šteti kot priglasitev dolžnikovih stroškov postopka in ne kot predloga začasne zastopnice za odmero njenih stroškov. Sodišče je torej v VI. točki izreka sklepa odločilo brez predloga, zaradi česar je v tem delu višje sodišče pritožbi ugodilo in VI. točko izreka sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O stroških začasne zastopnice bo sodišče odločilo po tem, ko bo povrnitev zahtevala.

O stroških pritožbenega postopka:

36. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je na podlagi četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, višje sodišče pridržalo za končni sklep o ugovoru.