Jedro

Glede na obstoječo pogodbeno ureditev je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja prenehala veljati že z razrešitvijo tožnika s funkcije direktorja. Z razrešitvijo je prenehal razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (79. člen ZDR-1).  Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 10. 7. 2025 zato ni mogla povzročiti nobenih pravnih posledic glede prenehanja te pogodbe. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je pravno dejanje, s katerim se veljavno pogodbeno razmerje konča za naprej. To pomeni, da mora pogodba o zaposlitvi v času podaje odpovedi še obstajati. Če je pogodba že prenehala veljati na podlagi drugega pravnega temelja, je ni več mogoče odpovedati. V obravnavanem primeru je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja prenehala veljati zaradi razrešitve tožnika s funkcije direktorja in pogodbenega določila, ki veljavnost pogodbe izrecno veže na trajanje mandata. Zato kasnejša odpoved te pogodbe, ne glede na vprašanje, kdo jo je podpisal, ni mogla imeti nobenega pravnega učinka.

V primerih, ko pogodba o zaposlitvi za poslovodno funkcijo preneha zaradi razrešitve, se ta pogodba ne vzpostavi ponovno, tudi če bi bila razrešitev nezakonita. Razrešeni direktor v takem primeru nima niti reintegracijskega niti reparacijskega zahtevka iz te pogodbe o zaposlitvi, temveč mu je po splošnih pravilih civilnega prava lahko priznana le pravica do odškodnine. Reparacijski zahtevek namreč predstavlja zahtevek za naknadno izpolnitev pogodbe o zaposlitvi in je utemeljen le v primeru, ko se pogodba o zaposlitvi, ki je nezakonito prenehala, ponovno vzpostavi.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da v celoti glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1."1. Ugotovi se, da tožeči stranki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo iz razloga nesposobnosti z dne 10. 7. 2025 delovno razmerje pri toženi stranki po tej pogodbi ni zakonito prenehalo, temveč še traja in je tožena stranka dolžna tožečo stranko v roku 8 dni pozvati nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo.

2.Tožena stranka je dolžna tožečo stranko v roku 8 dni od 13. 8. 2025 dalje prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri ZPIZ ter ji od 13. 8. 2025 do vrnitve na delo plačati mesečna nadomestila plač v skladu s pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 10. dne v mesecu za pretekli mesec."

II.Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka."

II.Tožeča stranka krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.pra1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo iz razloga nesposobnosti z dne 10. 7. 2025 delovno razmerje pri toženki ni zakonito prenehalo, temveč še traja in je toženka dolžna tožnika v roku 8 dni pozvati nazaj na delo. Toženki je naložilo, da tožnika v roku 8 dni od 13. 8. 2025 dalje prijavi v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri ZPIZ ter mu od 13. 8. 2025 do vrnitve na delo plača mesečna nadomestila plač v v skladu s pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Odločilo je še, da je toženka tožniku dolžna povrniti odmerjene stroške postopka.

2.Toženka sodbo izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Uveljavlja relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi nepravilne uporabe določb 181., 274., 279.c in 318. člena ZPP ter absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja tudi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. V pritožbi predvsem navaja, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči. Poudarja, da je bilo v pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto direktorja izrecno določeno, da ta pogodba po prenehanju mandata avtomatično preneha, pri čemer se ponovno aktivirajo pravice iz predhodne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "Vodja II". Ker tožnik tega pogodbenega določila ni izpodbijal, bi ga moralo sodišče upoštevati, saj je pogodbo vpogledalo. Nadalje navaja, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti le posledica oziroma izvršitev sklepa o razrešitvi, zato bi jo moral podati organ, ki je direktorja imenoval in razrešil, to je svet zavoda oziroma njegov predsednik. Po njenem mnenju je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala odpoved podati vršilka dolžnosti direktorja. Pritožba izpodbija tudi odločitev o vrnitvi tožnika na delo in o priznanju nadomestila plače. Navaja, da reintegracija na delovno mesto direktorja ni mogoča in da bi lahko šlo kvečjemu za odškodninski zahtevek, ki pa ga tožnik ni postavil niti ni zatrjeval elementov odškodninske odgovornosti. Opozarja tudi, da tožniku delovno razmerje sploh ni prenehalo, zato ga ne more pozvati nazaj na delo, sodišče pa kljub temu dejstvu tudi ni ugotavljalo višine morebitnega prikrajšanja. Sodišču prve stopnje očita tudi, da je samo preoblikovalo tožbeni zahtevek, ter da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so le-ta v nasprotju z listinami v spisu. Poleg tega naj bi bil izrek sodbe nejasen in nepopoln. Pritožba še navaja, da je sodišče kršilo 279.c člen ZPP, ker v delu pripravljalnega naroka glede sklepanja sodne poravnave ni izključilo javnosti. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrže oziroma zavrne, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje navedbam toženke in predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbene navedbe o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka niso utemeljene. Izpodbijana sodba vsebuje jasne in med seboj skladne razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njen pritožbeni preizkus. Zato ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V obravnavanem primeru pritožba ne izkaže niti kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje vsebino listin ali drugih dokazov povzelo drugače, kot izhaja iz spisovne dokumentacije. Pritožbene navedbe se v resnici nanašajo na nestrinjanje s presojo pravnega pomena posameznih listin, kar pa ne predstavlja kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je skladno s sodno prakso (VSRS, opr. št. VIII Ips 11/2023) zahtevek res preoblikovalo, kar pa ne pomeni, da je odločilo o zahtevku, ki ga tožnik ni postavil. Nasprotne navedbe toženke v pritožbi ne držijo. Prav tako ni kršilo 279.c člena ZPP in pravico toženke do poštenega postopka, saj je iz zapisnika naroka razvidno, da je bila javnost s sklepom izključena v delu pripravljalnega naroka, ki je namenjen sklepanju sodne poravnave. Čeprav je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, pa je na njegovi podlagi sprejelo materialnopravno zmotno odločitev.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki med strankama niso bile sporne, izhaja, da je tožnik dne 17. 3. 2008 s toženko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto vodja II (vodja uprave, pravnih in kadrovskih zadev ter splošno tehničnih služb) s št. ...; da je dne 29. 11. 2016 s toženko sklenil pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe za določen čas mandata od 1. 12. 2016 do 30. 11. 2021; da je dne 27. 8. 2021 s toženko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo za določen čas trajanja mandata od 1. 1. 2021 do vključno 30. 11. 2026 za delovno mesto direktor, s št. ..., ki jo je za toženko podpisal predsednik sveta zavoda; da je bil tožnik s sklepom sveta zavoda št. ... z dne 2. 7. 2025, ki mu je bil vročen dne 11. 7. 2025, predčasno razrešen z mesta direktorja; da je toženka dne 10. 7. 2025 podala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in hkrati izdala odredbo o napotitvi delavca na čakanje na delo doma, ki sta bili tožniku vročeni dne 11. 7. 2025; da je sklep o razrešitvi z dne 2. 7. 2025 in izpodbijano odpoved podpisala predsednica sveta zavoda A. A.; da je bila zakonita zastopnica toženke na dan podane izpodbijane odpovedi, dne 10. 7. 2025, vršilka dolžnosti direktorja B. B.; da je tožnik dne 25. 7. 2025 vložil tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti sklepa o razrešitvi z mesta direktorja št. ... z dne 2. 7. 2025 ter predlagal njegovo odpravo in se zadeva vodi pred Delovnim sodiščem v Mariboru, Zunanji oddelek v Murski Soboti pod opr. št. Pd 50/2025. Prav tako ni bilo sporno, da tožniku po razrešitvi in odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja delovno razmerje pri toženki ni prenehalo. Navedeno dejstvo je zatrjevala toženka in ga ponavlja tudi v pritožbi, tožnik pa mu ni nasprotoval, zato se šteje za priznano (214. člen ZPP).

7.Sodišče prve stopnje je izpodbijano odpoved presodilo kot nezakonito, ker jo je podpisala nepristojna oseba, ter posledično zaključilo, da tožniku delovno razmerje na podlagi te odpovedi ni prenehalo in še traja. Prisodilo mu je reintegracijo in reparacijo po odpovedani pogodbi o zaposlitvi za poslovodno osebo. Presoja sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna.

8.Pogodba o zaposlitvi, ki jo je imel tožnik sklenjeno za delovno mesto direktorja, je bila sklenjena za določen čas trajanja mandata (A3). Iz pogodbenega določila tretjega odstavka 3. člena te pogodbe, na katerega se toženka utemeljeno sklicuje, jasno izhaja, da je bila veljavnost te pogodbe vezana na trajanje mandata direktorja. Izrecno je namreč navedeno, da z iztekom mandata avtomatično preneha veljati, pri čemer se ponovno aktivira prejšnja pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "vodja II".1 Takšna ureditev je skladna s 73. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki ureja posebnosti pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi osebami. Glede na obstoječo pogodbeno ureditev je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja prenehala veljati že z razrešitvijo tožnika s funkcije direktorja. Z razrešitvijo je prenehal razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (79. člen ZDR-1).2 Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 10. 7. 2025 zato ni mogla povzročiti nobenih pravnih posledic glede prenehanja te pogodbe. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je pravno dejanje, s katerim se veljavno pogodbeno razmerje konča za naprej. To pomeni, da mora pogodba o zaposlitvi v času podaje odpovedi še obstajati. Če je pogodba že prenehala veljati na podlagi drugega pravnega temelja, je ni več mogoče odpovedati. V obravnavanem primeru je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja prenehala veljati zaradi razrešitve tožnika s funkcije direktorja in pogodbenega določila, ki veljavnost pogodbe izrecno veže na trajanje mandata. Zato kasnejša odpoved te pogodbe, ne glede na vprašanje, kdo jo je podpisal, ni mogla imeti nobenega pravnega učinka. Iz tega razloga je pravno nerelevantno tudi vprašanje, ali je odpoved podpisala upravičena ali neupravičena oseba. Tudi če bi odpoved podala pristojna oseba, ta ne bi mogla povzročiti prenehanja pogodbe, ki je že prenehala veljati. Posledično je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je treba zaradi nezakonitosti odpovedi (ker jo je podpisala nepristojna oseba) ugotoviti nadaljnji obstoj delovnega razmerja (na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja).

9.V primerih, ko pogodba o zaposlitvi za poslovodno funkcijo preneha zaradi razrešitve, se ta pogodba ne vzpostavi ponovno, tudi če bi bila razrešitev nezakonita. Razrešeni direktor v takem primeru nima niti reintegracijskega niti reparacijskega zahtevka iz te pogodbe o zaposlitvi, temveč mu je po splošnih pravilih civilnega prava lahko priznana le pravica do odškodnine. Reparacijski zahtevek namreč predstavlja zahtevek za naknadno izpolnitev pogodbe o zaposlitvi in je utemeljen le v primeru, ko se pogodba o zaposlitvi, ki je nezakonito prenehala, ponovno vzpostavi. Ker se pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja, ki preneha zaradi razrešitve in pogodbenega določila o vezanosti na mandat, ne vzpostavi ponovno, tudi zahtevek za reparacijo, ki ga je tožnik utemeljeval z nadaljnjim obstojem te pogodbe, ni utemeljen.3

10.Ker tožniku po razrešitvi in prenehanju pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja delovno razmerje pri toženki ni prenehalo, temveč se je glede na pogodbena določila samodejno nadaljevalo na podlagi predhodne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "vodja II", tudi zahtevek za vrnitev na delo ter zahtevki za prijavo v zavarovanje in plačilo nadomestila plače na tej podlagi4 niso utemeljeni.

11.Glede na materialnopravno izhodišče, ki ga je zavzelo pritožbeno sodišče, slednje drugih pritožbenih navedb ni posebej obravnavalo, saj glede na sprejeto odločitev niso pravno odločilne za rešitev spora (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12.Pritožbeno sodišče je zato na podlagi pete alineje 358. člena ZPP pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo s stroškovno posledico.

13.Ker tožnik v postopku ni uspel, je dolžan sam kriti svoje stroške tako na prvi, kot na drugi stopnji (prvi odstavek 154. člena ZPP, 165. člen ZPP). Toženka krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, saj gre za spor iz petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS‑1), po katerem delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora.

-------------------------------

1Na to določbo pogodbe v zvezi z reaktivacijo prejšnje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas se je toženka sklicevala že v odgovoru na tožbo.

2Primerjaj VSRS; opr. št. VIII Ips 262/2016.

3Primerjaj VSRS; opr. št. VIII Ips 13/2020.

4Na podlagi pogodbe za delovno mesto direktorja.