Jedro

Od dneva vpisa prepovedi odsvojitve in obremenitve v korist drugotožene stranke niso dovoljeni nobeni zemljiškoknjižni prenosi lastninske pravice, o čemer bi se tožeča stranka z vpogledom v zemljiško knjigo lahko prepričala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Prvotoženka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 750/1 in 106/1, k.o. B., vsebovana v sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Brežicah D 269/2003 z dne 29. 12. 2003 nima pravnega učinka napram tretjim in da se dovoli izbris prepovedi odtujitve in obremenitve v korist D. Š. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da sta toženi stranki M. K. in D. Š. dolžni dopustiti, da se na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 23. 8. 2005 pri zgoraj navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist tožeče stranke. V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov prvotoženi stranki v znesku 548,52 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako odločbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku. V pritožbi toženka navaja, da dedni dogovor ni bil sklenjen z vsemi dediči, temveč med toženkama in ne vsebuje zavezovalnega, temveč le razpolagalni pravni posel in ni veljaven. Tožeča stranka je upravičena zahtevati izbris pravice, ki ji onemogoča vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Sodišče je s sodbo P 120/2008 ugotovilo, da je M. K. s pravno veljavno kupoprodajno pogodbo 11. 5. 2005 prodala A. L. parceli 750/1 in 106/1, k.o. B. Zaradi tega, ker prepoved odtujitve in obremenitve ni bila vpisana v zemljiško knjigo proti nadaljnjim kupcem, nima pravnega učinka. Obveznost tožene stranke je na podlagi člena 270 OZ prenehala. Za nezmožnost izpolnitve je krivda na strani M. K. Ker toženi stranki nista odgovorili na tožbo, bi moralo sodišče prve stopnje zoper njiju izdati zamudno sobo.

3. Prvotožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zapuščinskem postopku je bil izdan pravnomočen sklep o dedovanju D 269/2003, s katerim je prvotoženka postala lastnica spornih nepremičnin, istočasno pa vpisana prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin v korist drugotoženke, ki je začela učinkovati 19. 5. 2005. V času sklenitve sporne kupoprodajne pogodbe 28. 8. 2005 je prepoved obremenitve in odsvojitve v zemljiški knjigi že učinkovala. O izbrisu te prepovedi odsvojitve in obremenitve je bilo že odločeno s pravnomočno sodbo v zadevi P 144/2010 z dne 8. 9. 2011, potrjeno s sodbo II Cp 1925/2012 z dne 19. 12. 2012, s katero je bil zavrnjen zahtevek za izbris prepovedi odsvojitve in obremenitve. Gre za pravnomočno razsojeno stvar tako, da je sodišče prve stopnje pravilno v tem delu zavrglo tožbo (drugi odstavek člena 319 ZPP). Pritožba tožeče stranke je neutemeljena v delu, ko trdi, da je upravičena zahtevati izbris prepovedi odsvojitve in obremenitve, ko pa je bilo o tem že pravnomočno odločeno. Ta prepoved ima absolutni učinek od dneva vpisa tudi proti tretjim osebam tako, da se tožeča stranka ne more sklicevati na sklenjeno kupoprodajno pogodbo z A. L. z dne 28. 6. 2005, ko pa slednja niti ni bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica. Tožeča stranka se v posledici publicitetnega načela ne more sklicevati na sodbo P 120/2008, s katero je bil pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek prvotoženke za razvezo kupoprodajne pogodbe, sklenjene z A. L. Od dneva vpisa prepovedi odsvojitve in obremenitve v korist drugotožene stranke niso dovoljeni nobeni zemljiškoknjižni prenosi lastninske pravice in bi se tožeča stranka z vpogledom v zemljiško knjigo lahko prepričala o tej nemožnosti. Neutemeljena je nadaljnja pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje zoper toženki izdati zamudno sodbo, ko pa je tožeči stranki pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, saj so dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek tožeča stranka, v nasprotju s predloženimi dokazi.

6. Neutemeljena je pritožba tožeče stranke zoper odločitev o pravdnih stroških, saj je pravdne stroške sodišče prve stopnje odmerilo v skladu z veljavno odvetniško tarifo tako, da je pritožba, ko trdi, da so stroški odmerjeni previsoko, neutemeljena.

7. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano odločbo (člen 353 ZPP).

8. Drugotožena stranka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega sama trpeti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.