Jedro

Sodišče prve stopnje pritožnika ni prikrajšalo za možnost obravnavanja pred sodiščem, ko naj bi bilo upoštevalo dodatna dokazila, ki naj bi jih bila toženka predložila šele na glavni obravnavi (že tudi zato, ker ni preciziral, katera, očitek ni utemeljen). Za možnost, da se o teh dokazilih izreče, pritožnika ni prikrajšalo sodišče, pač pa jo je zapravil sam, ko se kljub pravilnemu vabilu ni udeležil obravnave.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Pritožnik sam trpi stroške pritožbe, toženki pa mora povrniti 371,86 EUR stroš­kov odgovora na pritožbo, v 15 dneh.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženki naložiti, naj tožniku plača 9878 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 6. 2021 do plačila (I. točka izreka), in tož­nika zavezalo k povrnitvi toženkinih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2.Tožnik se pritožuje, toženka pa odgovarja, da neutemeljeno.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Na prvi stopnji je toženka zanikala pritožnikove trditve, da je v letu 2019 zanjo opravljal dela sanacije kopalnic in lož v Poslovno-stanovanjskem objektu ... po njuni ustni pogodbi. Pritožnik naj se ne bi bil odzval vabilu na zaslišanje, sodišče prve stopnje pa je zato zaslišalo samo toženkinega direktorja. Na podlagi njegovega zaslišanja in branja dokaznih listin je zaključilo, da obstoj pogodbe med pravdnima strankama ni dokazan. Ker naj bi bilo stranki zaman pozvalo k pred­ložitvi pisnih izjav predlaganih prič, niti teh ni zaslišalo. Ocenilo je še, da pritož­nik ne izpolnjuje pogojev po 631. členu Obligacijskega zakonika (OZ), da bi kot njen podizvajalec (kot sodelavec njene sopogodbenice) neposredno zahteval plačilo od toženke.

5.Pritožnik ne zanika, da se ni odzval vabilu na zaslišanje niti pozivu k predložitvi pisne izjave predlagane priče. Sodišče prve stopnje ni naredilo nobene napake, ko zato ni zaslišalo ne njega ne priče, katere zaslišanje je predlagal, saj je s tem ravnalo skladno z drugim odstavkom 258. člena in drugim odstavkom 236.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Listinski dokazi o obstoju ustne pogodbe so posredni in zato načeloma manj kakovostni, edina dva, ki ju je predložil pritožnik, pa izrazito šibka (kot je prikazano v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe), obenem pa je sam onemogočil izvedbo neposrednega dokaza, ko ga brez pojasnila ni bilo na zaslišanje. Da bi lahko na podlagi podjemne pogodbe od toženke iztožil plačilo (prvi odstavek 239. člena in 619. člen OZ), je njega bremenilo, da dokaže (prvi odstavek 180. člena ZPP), da je z njo takšno pogodbo sklenil. Tega pa ni zmogel. Katerega dokaza izven okvira zgoraj navedenih, ki jih upravičeno ni izvedlo, naj sodišče prve stopnje ne bi bilo izvedlo, pritožnik niti v pritožbi ni pojasnil.

6.Ne more uspeti pritožbeno razlikovanje, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožnik kot toženkin podizvajalec odpravljal napake na zgoraj navedenem objektu, medtem ko naj bi se bili pravdni stranki neodvisno od tistega posla, ki naj bi bil zaključen, ustno dogovorili za samostojen posel. Da je prvo dokazano, drugo pa ne, ni namreč nič protislovnega.

7.Ni tudi res, da bi bilo sodišče prve stopnje pritožnika prikrajšalo za možnost obravnavanja pred sodiščem (kar bi bila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ko naj bi bilo upoštevalo dodatna dokazila, ki naj bi jih bila toženka predložila šele na glavni obravnavi (že tudi zato, ker ni preciziral, katera, očitek ni utemeljen). Za možnost, da se o teh dokazilih izreče, pritožnika ni prikrajšalo sodišče, pač pa jo je zapravil sam, ko se kljub pravilnemu vabilu ni udeležil obravnave.

8.Da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ne drži, kar izhaja že iz dosedanje obrazložitve.

9.Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in izpodbijano sodbo potrdilo, ko se je tudi prepričalo, da ni obremenjena s kršitvami, na katere samo pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

10.Ker pritožnik ni uspel, sam trpi svoje pritožbene stroške, toženki pa mora povrniti njene (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ter prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP), tj. odvetniško nagrado za sestavo odgovora na pritožbo v obsegu 500 odvetniških točk (1. točka tarifne št. 22 v zvezi s prvo točko tarifne št. 19 Odvetniške tarife, OT), v okviru pavšala za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) priglašenih 8 točk in 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT). Glede na vrednost odvetniške točke 0,6 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) potrebni toženkini stroški znašajo 371,86 EUR. Pritožnik naj ji jih plača v 15 dneh.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 236a, 236a/2, 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8