30. 9. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Boruta Tirana, Šmarješke Toplice, na seji 30. septembra 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 5. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeno določbo Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (v nadaljevanju ZIUOPOK). Zatrjuje, da je zaradi svoje nedorečenosti v neskladju z 2. členom Ustave in z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker neenako obravnava fizične osebe in gospodarske subjekte pri obračunavanju obresti. Navaja, da vlaga pobudo v imenu kreditojemalcev, ki naj bi bili prikrajšani zaradi razlage izpodbijane ureditve odloga plačila kreditnih obveznosti. Pri svoji banki naj bi se namreč zanimal za odlog plačila kreditnih obveznosti, bančna razlaga, ki mu je bila posredovana, pa naj bi bila v nasprotju z namenom zakonodajalca. Predlaga, naj Ustavno sodišče sprejme obvezno razlago izpodbijane ureditve glede obrestovanja ali pa naj izpodbijano ureditev razveljavi, da bo spet v veljavi ureditev, kot je veljala pred sprejetjem Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 – ZIUZEOP), ki je to določbo spremenil.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Po ustaljenem stališču Ustavnega sodišča je pravni interes v smislu navedene določbe podan, če bi ugoditev pobudnikovemu predlogu privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja (prim. sklepe št. U-I-29/94 z dne 12. 5. 1994, OdlUS III, 48, št. U-I-155/94 z dne 9. 11. 1994, OdlUS III, 121, št. U-I-216/08 z dne 23. 9. 2009 in št. U-I-137/17 z dne 22. 6. 2018). V obravnavanem primeru to ni izkazano. Z zgoraj povzetimi navedbami pobudnik po presoji Ustavnega sodišča ni obrazložil, kako bi morebitna razveljavitev izpodbijane določbe izboljšala njegov pravni položaj. Razveljavitev izpodbijane določbe bi pomenila samo to, da odlog plačila kreditnih obveznosti ne bi bil več možen, saj nič v Zakonu ne bi določalo vsebine oziroma značilnosti odloga. Prav tako razveljavitev ne bi povzročila ponovne uveljavitve ureditve, ki je veljala pred sprejetjem razveljavljenega predpisa, kot zmotno meni pobudnik.

4.Pobudnik želi tudi, da Ustavno sodišče sprejme razlago izpodbijane določbe, za katero se zavzema in po kateri bi se morale ravnati banke. To pa ni naloga Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč v postopku presoje ustavnosti zakona ni pristojno dajati svetovalnih mnenj o pravilni (ustavnoskladni) razlagi predpisa (prim. npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-216/09 z dne 5. 11. 2009, 4. točka obrazložitve, odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-303/08 z dne 11. 2. 2010, Uradni list RS, št. 14/10, 8. točka obrazložitve, in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-96/10 z dne 5. 5. 2010, Uradni list RS, št. 40/10, 3. in 4. točka obrazložitve). V postopku za oceno ustavnosti predpisa Ustavno sodišče presoja očitke o njegovi protiustavnosti, ne odloča pa o tem, kako je treba v praksi razlagati določbe zakonov. Razlagati zakone so namreč poklicana pristojna sodišča, ki odločajo v sodnih postopkih v posamičnih primerih.

5.Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik