Jedro

V obravnavani zadevi je upnik predlagal dovolitev novega izvršilnega sredstva - izvršbo na dolžničino nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, zato je to sodišče v skladu s četrtim odstavkom 35. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. čelna ZIZ pristojno za odločanje o navedenem predlogu.

Izrek

Za odločanje o upnikovem predlogu z dne 28. 11. 2022 za nadaljevanje izvršbe na dolžničino nepremičnino ID znak del stavbe 1739-0000-111 (ID ...) je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 55202/2022 z dne 30. 11. 2022 odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe z dodatnim sredstvom izvršbe – izvršbo na dolžničino nepremičnino, saj naj bi ta ležala na območju Okrajnega sodišča v Mariboru.

2. Okrajno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Opozorilo je, da je upnik dejansko predlagal nadaljevanje izvršbe na dolžničino nepremičnino ID ... (ID znak del stavbe 1739-0000-111), ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani in sodi v pristojnost slednjega.

3. Za odločanje o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe na dolžničino nepremičnino je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Četrti odstavek 35. člena ZIZ določa, da v primeru, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Prvi odstavek 166. člena ZIZ pa določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

5. V predlogu za dovolitev novega izvršilnega sredstva je upnik dolžničino nepremičnino označil z ID znakom ... Z vpogledom v javno dostopne podatke zemljiške knjige je Vrhovno sodišče ugotovilo, da gre za očitno pomoto, saj je upnik namesto ID znaka navedel ID dolžničine nepremičnine. Nepremičnina z ID znakom ... namreč ne obstaja, obstaja pa nepremičnina ID ... Gre za posamezen del št. 111 v stavbi št. 0000 v katastrski občini 1739 Zgornja Šiška, katerega lastnica je dolžnica.

6. Dolžničina nepremičnina se torej nahaja na območju katastrske občine Zgornja Šiška in sodi v območje Okrajnega sodišča v Ljubljani.1 Vrhovno sodišče je zato v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklenilo, da je za odločanje o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe na to nepremičnino pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

1 Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami (tretji odstavek 114. člena Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS). Ker Vlada Republike Slovenije ni izdala uredbe, s katero bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve novele ZS-H (prvi odstavek 24. člena ZS-H). Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so tako še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO), o čemer se je Vrhovno sodišče že večkrat izreklo (npr. sklepi I R 165/2020 z dne 13. 11. 2020, I R 52/2019 z dne 8. 4. 2019, I R 47/2018 z dne 5. 4. 2018 in I R 42/2017 z dne 6. 4. 2017). Katastrska občina Zgornja Šiška skladno s 27. točko 8. člena ZPUZSO sodi v območje (nekdanje) občine Ljubljana Šiška in s tem v območje Okrajnega sodišča v Ljubljani.