ne 650 točk, za sestavo vloge z dne 23. 2. 2024 v višini 50 točk (po tar. št. 20/4 OT), ne 650 točk, za zastopanje na narokih 29. 1. 2024 in 18. 3. 2024, dvakrat po 325 točk (po tar. št. 21/3 OT), ne dvakrat po 650 točk, in za odsotnost iz pisarne dvakrat po 100 točk (četrti odstavek 6. člena OT), kar v seštevku znaša 1200 točk, oziroma upoštevajoč vrednost točke, 720 EUR. Skupni pravdni stroški tožnikov znašajo 1.013, 82 EUR (720 EUR, povečano za stroške kilometrine v višini 111 EUR in 22 % DDV).

Jedro

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremenilo tako, da je stroške postopka (po predlogu za vrnitev v prejšnje stanje), ki jih mora toženka povrniti tožnikoma, znižalo za znesek 1.171,20 EUR (iz zneska 2.185,02 EUR na znesek 1.013,82 EUR) (3. točka 365. člena, peta alineja 358. člena in 366. člen ZPP).

Tožba je pisanje, ki se toženi stranki vroča osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP). V primeru, če se naslovnik s pošto pisno dogovori o vročanju v poštni predal, se morajo poštne pošiljke, ki se vročajo osebno, vročati preko poštnega predala. Pisanje se mu vroča neposredno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu. Drugačna vročitev (vročitev mimo določbe 139.b člena ZPP) ni pravilna. Uporabnik in izvajalec poštnih storitev se v primeru osebnega vročanja po ZPP niti ne moreta veljavno dogovoriti o drugačnem načinu vročanja. Sodišče prve stopnje (oziroma pošta kot njegov izpolnitveni pomočnik) bi moralo tožbo toženki vročati osebno, torej po pravilih 142. člena ZPP. To v skladu z drugim odstavkom 139.b člena ZPP pomeni, da se vročitev pisanja iz prvega ali drugega odstavka 142. člena ZPP v poštni predal opravi tako, da vročevalec v poštnem predalu pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za tako ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.

Ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo v ostalem delu zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP, 353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

Izrek

O pritožbi zoper zamudno sodbo

I. Pritožbi zoper sklep se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, zniža za 1.171,20 EUR (iz 2.185,02 EUR na 1.013,82 EUR).

Zamudna sodba temelji na absolutni domnevi, da toženka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe v tožbi. Ker toženka v roku 30 dni ni odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje presojalo, ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Pravilna vročitev tožbe v odgovor je prva in nujna predpostavka za izdajo zamudne sodbe (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

II. V ostalem se pritožba zoper sklep zavrne ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožba s prilogami in pozivom na odgovor toženki vročena 6. 9. 2023, je temeljila na zapisih v vročilnici, pripeti k list. št. 45 v spisu. Pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica ima naravo in pomen javne listine (149. člen ZPP), ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno (224. člen ZPP). Toženka izpodbija zakonsko domnevo o popolnosti in resničnosti podatkov, zapisanih v vročilnici, zato je bilo v izhodišču presoje vprašanje, ali vročilnica, z zapisom "6. september 2023 po pooblastilu" in parafo na mestu podpisa, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje: da je bilo sodno pismo, ki je vsebovalo tožbo in poziv na odgovor, toženki vročeno 6. 9. 2023. Kar bi posledično pomenilo, da je 30 - dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo začel teči 7. 9. 2023 in da je iztekel 6. 10. 2023.

III. Pritožbi zoper zamudno sodbo se ugodi, zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Po presoji pritožbenega sodišča je pritožnica uspela izpodbiti domnevo o pravilnosti vročitve, kot izhaja iz vročilnice. Toženka je bila s pošto dogovorjena o (so)uporabi poštnega predala št. 0000 (kar izhaja iz listine v prilogi B 65). Za prevzem pošiljk iz poštnega predala je pooblastila več oseb in njihove podpise deponirala pri pošti (kar izkazujejo pooblastila v prilogah B67 - B74, C6). Poštne pošiljke, ki se ne vročajo po pravilih o vročanju sodnih pošiljk, je pošta po dogovoru s toženko dostavljala na naslov družbe B. (kar izhaja iz pogodbe o opravljanju poštnih in ostalih storitev v prilogi B88 in priloge k tej pogodbi v prilogi B77), ki se ukvarja z zunanjim upravljanjem (prevzemom, sortiranjem/evidentiranjem in predajo) poštnih pošiljk. Tako je pošta ravnala tudi s konkretno sodno pošiljko (RV003233137SI), ki jo je skupaj z ostalimi poštnimi pošiljkami, naslovljenimi na toženko, 6. 9. 2023 dostavila družbi B. Njen prevzem je s podpisom izdajnice (ne vročilnice) potrdila pri tej družbi zaposlena oseba (priloga C4). Na vročilnici je podpis (parafa) neznane osebe.

IV. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z zamudno sodbo pa se pridrži za končno odločbo.

Tožba je pisanje, ki se toženi stranki vroča osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP). V primeru, če se naslovnik s pošto pisno dogovori o vročanju v poštni predal, se morajo poštne pošiljke, ki se vročajo osebno, vročati preko poštnega predala. Pisanje se mu vroča neposredno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu. Drugačna vročitev (vročitev mimo določbe 139.b člena ZPP) ni pravilna. Uporabnik in izvajalec poštnih storitev se v primeru osebnega vročanja po ZPP niti ne moreta veljavno dogovoriti o drugačnem načinu vročanja. Sodišče prve stopnje (oziroma pošta kot njegov izpolnitveni pomočnik) bi moralo tožbo toženki vročati osebno, torej po pravilih 142. člena ZPP. To v skladu z drugim odstavkom 139.b člena ZPP pomeni, da se vročitev pisanja iz prvega ali drugega odstavka 142. člena ZPP v poštni predal opravi tako, da vročevalec v poštnem predalu pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za tako ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Sodišče prve stopnje je obravnavano sodno pismo odpravilo (oddalo na pošto) 5. 9. 2023. Že zgolj na podlagi datuma na vročilnici (6. 9. 2023) se ponujata ugotovitev, da tožba toženki ni bila vročena v poštni predal, ter na tej ugotovitvi temelječ zaključek o nepravilni vročitvi. Tožnika v okviru navedbe v odgovoru na pritožbo, da je bila vročitev pošiljke A. A., delavki pri družbi B., opravljena skladno z določbo 133. člena ZPP, spregledata, da se presoja pravilnost vročitve toženki, ne družbi B. Pri tej presoji pa je tudi nepomembno, ali je (tudi) vročilnico podpisala A. A., saj ta v spornem obdobju ni bila pooblaščena za prevzem sodnih pošiljk, naslovljenih na toženko.

Obrazložitev

Toženki zaradi nepravilne vročitve ni bila dana možnost, da pravočasno odgovori na tožbo. S tem je bila kršena njena pravica do izjave, hkrati pa tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar predstavlja bistveni kršitvi določb postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi katerih je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na naravo kršitve te namreč ni moglo odpraviti samo. V nadaljevanju sojenja bo moralo sodišče prve stopnje toženkin odgovor na tožbo šteti za pravočasen ter izpeljati kontradiktoren dokazni postopek.

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so nični notarski zapis sporazuma o obstoju denarne terjatve in ustanovitve hipoteke SV - 149/08 z dne 5. 3. 2008, kreditna pogodba št. 001 z dne 28. 2. 2008 in kreditna pogodba št. 002 z dne 28. 2. 2008 (I. točka izreka), ter da je vknjižba skupne hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti pri nepremičninah parc. št. 367/14 in parc. št. 358/5, obe k. o. ..., neveljavna in se izbriše (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožnikoma povrne 3.527,44 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se toženkinemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne ugodi (1. točka izreka) in da je toženka dolžna tožnikoma povrniti 2.185,02 EUR pravdnih stroškov (2. točka izreka).

O pritožbenih stroških

2. Toženka se zoper obe odločbi pritožuje iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku (v zvezi z drugim odstavkom) 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep ustrezno spremeni (ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in razveljavi zamudno sodbo), oziroma podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Enako (spremembo sodbe, z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podredno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje) predlaga v pritožbi zoper zamudno sodbo.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka po pritožbi zoper sklep, kar je posledica dejstev, da toženka s pritožbo ni uspela ter da odgovor na pritožbo tožnikov ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom in prvim odstavkom 155. člena ZPP). O stroških postopka po pritožbi zoper zamudno sodbo pa bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

3. Toženka v pritožbi zoper sklep trdi, da ji tožba, skupaj s pozivom na odgovor, ni bila pravilno vročena. Tožnika nista prerekala njenih navedb glede vzpostavljenega sistema vročanja preko poštnega predala. Prav tako je toženka z listinskimi dokazi dokazala obstoj dogovora o vročanju v poštni predal. Za prevzem sodnih pošiljk iz poštnega predala št. 1601 je bilo pooblaščenih več oseb, vendar je šlo za omejen krog oseb. Ugotovitev, da vročilnica dokazuje vročitev, je v nasprotju z ugotovitvijo, da je bilo pisanje po pojasnilu Pošte Slovenije, d. o. o., izročeno A. A., ki je pisanje prevzela v imenu družbe B. Iz pojasnil pošte izhaja, da vročanje ni potekalo preko poštnega predala. Glede na dogovor o uporabi poštnega predala vročilnica ni pravilno izpolnjena. A. A. je podpisala izdajnico, ne vročilnice. Izdajnica je dokument, na katerem je naštetih več deset pošiljk, ki so izročene sočasno. Tožnika nista nasprotovala pisni izjavi A. A., iz katere izhaja, da ni podpisala vročilnice, niti nista predlagala njenega neposrednega zaslišanja. Pošta mora pošiljke, za katere velja osebno vročanje, vročati v poštni predal. V okviru presoje, da napačno vročanje ne more bremeniti sodišča, ki ni bilo seznanjeno z dogovorom med toženko in pošto, je zanemarjeno bistvo vročanja, ki je v tem, da se strankam omogoči, da so seznanjene s postopkom in da lahko učinkovito branijo svoje interese. Sodišče je spregledalo izhodiščno napako vročevalca, ki je sodno pošto domnevno odnesel na naslov družbe B., namesto da bi jo vročal v poštni predal. V razlogih sklepa je nasprotje, saj sodišče sočasno ugotavlja, da ne gre za napako pri vročanju in da lahko toženka napako pri vročanju uveljavlja s pritožbo zoper zamudno sodbo. Toženka je v dokaz trditvi, da vročilnice ni podpisala A. A., predlagala imenovanje grafologa. Izvedba dokaza je bila neutemeljeno zavrnjena. Napačna je tudi stroškovna odločitev. Za predlog za vrnitev v prejšnje stanje se po odvetniški tarifi ne prizna več kot 300 točk. Tožnika sta vložila odgovor na predlog in eno vlogo, opravljena sta bila dva naroka, zato seštevek točk ne more znašati 2.800.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

4. V pritožbi zoper zamudno sodbo toženka trdi, da ima za prevzem sodnih pošiljk odprt poštni predal št. 0000 in da je za prevzem iz poštnega predala pooblastila več oseb (ki jih našteva), pooblastila pa deponirala pri pošti. Skrbno je torej organizirala prevzemanje sodne pošte z odprtjem poštnega predala, ki je način prevzema sodne pošte, urejen v 139.b členu ZPP. Vročilnica ni izpolnjena skladno s to zakonsko določbo. Naslovnik ni bil obveščen o prispelem pismu, na vročilnici ni zaznamka, da bi bilo toženki v poštnem predalu puščeno obvestilo o prispelem pismu. Podpis na vročilnici ne ustreza podpisu nobene od oseb, ki jih je toženka pooblastila za prevzem pošiljk iz poštnega predala. Do napake in vročitve napačni neznani osebi je prišlo zato, ker pošta ni spoštovala dogovora o souporabi poštnega predala.

2V nadaljevanju: pošta.

5. Tožnika v odgovorih na pritožbi predlagata zavrnitev obeh pritožb.

3Pritožbeno sodišče povzema zgolj navedbe, ki se nanašajo na napačno vročanje, saj se bo v nadaljevanju obrazložitve opredelilo le do teh navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Pritožba zoper sklep je delno utemeljena, in sicer le glede odločitve o stroških postopka, pritožba zoper zamudno sodbo pa je v celoti utemeljena.

4Gre za dokument, s podpisom katerega prevzemnik potrdi prevzem več poštnih pošiljk (priloga C4).

O pritožbi zoper sklep

5Galič, A., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 477, 478.

7. Na podlagi navedb v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da toženki sodno pisanje ni bilo vročeno v poštni predal, se je sodišče prve stopnje v okviru postopka po predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izčrpno ukvarjalo z vprašanjem, na kakšen način je bila toženki vročena tožba, skupaj s pozivom na odgovor. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so naslednje: - toženka je bila s pošto dogovorjena, da se ji pisanja, za katera je predpisana osebna vročitev, vročajo v poštni predal in da ta pisanja iz poštnega predala prevzemajo (s strani toženke) poimensko in vnaprej določene pooblaščene osebe, - glede vseh ostalih pošiljk je veljal dogovor, da jih pošta dostavlja na naslov družbe B., - pošta je vse poštne pošiljke za toženko dostavljala na naslov družbe B, tako je ravnala tudi 6. 9. 2023, ko je konkretno sodno pismo, skupaj o ostalimi poštnimi pošiljkami, s podpisom izdajnice v imenu te družbe prevzela A. A. - slednja v času prevzema pisanja ni bila toženkina pooblaščenka za prevzem pošiljk iz poštnega predala.

6Toženka je odgovor na tožbo vložila 6. 12. 2023, skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

8. Skladno s prvim odstavkom 116. člena ZPP sodišče v primeru, če stranka zamudi rok za opravo kakšnega pravnega dejanja in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, stranki na podlagi njenega predloga dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. (Ne)upravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena, oziroma če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti.

7Galič, A., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 476.

9. Presoja sodišča prve stopnje, da toženka ni izkazala upravičenega razloga za zamudo roka za odgovor na tožbo, temelji na stališču, da je toženka s tem, ko se je s pošto dogovorila o načinu prevzemanja pošiljk, nad katerim ni imela nadzora, prevzela tveganje za morebitne napake pri vročanju. Ker bi (ob zadostni skrbnosti) lahko predvidela (napačno) vročanje preko družbe B., mimo dogovora o vročanju preko poštnega predala, jo bremenijo posledice zamude. Sodišče prve stopnje torej ni ugodilo predlogu za vrnitev pravde v stanje pred zamudo roka za podajo odgovora na tožbo iz razloga, ker je štelo, da je breme nepravilnega ravnanja pošte s konkretnim sodnim pisanjem na toženki.

8Glej npr. odločbe II Ips 53/2003, VSL I Cpg 71/2023, II Cp 775/2022, I Cp 319/2022, I Cpg 546/2020, II Cp 199/2017, I Cp 2821/2016, I Cp 265/2016, I Cp 193/2016 , I Cp 2791/2014, I Cp 1345/2014, I Cp 2791/2013, I Cpg 1087/2013, II Cp 345/2012, I Cp 3103/2010, II Cp 2245/2010 in druge.

10. Po stališču teorije in sodne prakse nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka lahko kršitev uveljavlja v okviru pritožbenih (ali obnovitvenih in revizijskih) razlogov, torej v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, oziroma izvira iz njene odgovornostne sfere, kar po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče (pri nepravilni vročitvi ne more priti do zamude).

9Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami.

11. Enako kot v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje toženka tudi v pritožbi, s trditvami o napaki pošte, ki spornega sodnega pisanja ni vročila v poštni predal, meri na napačno vročanje. Pri tem ni pravno pomembno, da nepravilno vročanje uveljavlja kot napako pošte. V okoliščinah konkretnega primera, ko je imela toženka s pošto dogovor (o vročanju sodnih pisanj v poštni predal), s pravno podlago v 139. b členu ZPP, pošte ni mogoče šteti za tretjo osebo, katere krivdno ravnanje bi lahko bremenilo toženko. Sodišče pisanja vroča po pošti (prvi odstavek 132. člena ZPP), zato se nepravilno vročanje s strani pošte šteje kot nepravilno vročanje sodišča, kar pa ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. V luči te presoje se kot pravilna izkazuje tudi odločitev o neizvedbi dokaza z izvedencem grafologom, ki bi ugotavljal, ali je vročilnico podpisala A. A. Kot nepomembna pa v pritožbi izpostavljena (napačna) ugotovitev sodišča prve stopnje o vsebinskem neskladju med podatkom iz dopisa pošte (na list. št. 114 v spisu), da je <em>izdajnico</em> podpisala A. A., in pisno izjavo A. A., da ni podpisala <em>vročilnice</em>.

10Po tretjem odstavku 139.b člena ZPP se šteje vročitev po prejšnjem odstavku za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka posebej opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v poštnem predalu naslovnika. Če je poštni predal poln, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

12. Kljub napačnim materialnopravnim razlogom je izpodbijana odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje pravilna, in sicer že zato, ker toženkina trditev, da ji tožba ni bila pravilno vročena, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

11Po prvem odstavku 133. člena ZPP se pravnim osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu.

13. Pritožnica pa pravilno opozarja na (delno) napačno stroškovno odmero. Tožnika sta upravičena do povrnitve stroškov za sestavo odgovora na predlog za vrnitev v prejšnje stanje v višini 300 točk (smiselno po tar. št. 20/6 OT.

12Pooblastilo je izkazano za obdobje od 4. 1. 2024 dalje (priloga C5).