Jedro

Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno šteti, da gre za javnopravna stvar. ZUP v 4. členu določa, da se v takih stvareh upravni postopek smiselno uporablja, kolikor javnopravna področja niso urejena s posebnim postopkom. V obravnavanem primeru postopkovne določbe glede obravnavanega razpisa ne vsebuje noben zakon, pač pa podzakonski akt - Uredba o izvajanju javne porabe sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji. V smislu 4. člena ZUP se za vprašanja pravila postopka, poleg razpisnih določb, uporabljajo tudi zadevna pravila ZUP. Materialno pravne določbe glede formalne in vsebinske popolnosti vloge določa razpis.

Izrek

1.Tožba se zavrne. 2.Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim obvestilom je tožena stranka vlogo prijavitelja Občine A., za sofinanciranje projekta - Prenos višješolskih izobraževalnih dobrih praks in razvoj podlag za čezmejno izobraževalno sodelovanje Občine A. in Občine B., št. projekta ... v okviru 1. javnega razpisa za zbiranje projektnih predlogov, ki bodo sofinancirani iz Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija - Avstrija 2000 - 2006 (v nadaljevanju Program INTERREG IIIA), prioriteta 2, ukrep 3, zavrnila. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je projektna vloga pravočasno prispela in se uvrstila v predhodno fazo ocenjevanja. Ocenjena je bila kot administrativno ustrezna in upravičena. V okviru ocenjevanja kakovosti projektnih predlogov je vloga dosegla 60 od 100 točk in s strani strokovne skupine za ocenjevanje kakovosti vlog, ni bila predlagana za sofinanciranje. V nadaljevanju je navedena razpredelnica, iz katere je razvidno število točk (povprečje najmanj dveh ocen) po posameznih merilih. Končno odločitev o izbiri projektov je sprejel Skupni upravni odbor na svojem zasedanju dne 15. in 16. 12. 2004 v C. Sprejet je bil skupni sklep za potrditev liste projektov. Zapisnik in s tem tudi sklep je bil potrjen 14. 1. 2005. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je na podlagi javnega razpisa za zbiranje projektnih predlogov, ki bodo financirani iz Programa INTERREG IIIA, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 71-72, z dne 2. 7. 2004 in št. 93, z dne 20. 8. 2004, pripravila in prijavila tri projektne predloge za razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju, in sicer: Prenos višješolsko izobraževalnih dobrih praks in razvoj podlag za čezmejno izobraževalno sodelovanje Občine A. in Občine B., Razvoj turistične ponudbe Občine A. v sodelovanju z Občino B. in Zrcalni projekt - tehnološki park. Vsi trije projektni predlogi so bili pripravljeni v skladu z Navodilom za pripravo in oddajo projektnih predlogov, ki jih je izdala tožena stranka, s Programom pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija - Avstrija 2000 - 2006, končnim osnutkom in Programskim dopolnilom programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija - Avstrija 2000 - 2006, tako da so dispozicije projektov popolnoma prilagojene ključnim zahtevam in ciljem, ki se želijo doseči s Programom INTERREG IIIA. Projektni predlogi so jasno opredelili problematiko in pomembnost rezultatov za območje, iz njih so razvidni tudi cilji in rezultati projektov, vsebujejo visoko stopnjo inovativnosti, temeljijo na znanstveno raziskovalni metodologiji in imajo postavljen realno izvedljiv terminski plan. Delež financiranja prijavitelja (tožeče stranke) je višji kot to zahteva razpisna dokumentacija, stroški pa so glede na naravo projekta in število raziskovalcev - ekspertov popolnoma upravičeni in ustrezni. Upošteva se načelo gospodarnosti in preglednosti stroškov. Projekti so podlaga za realizacijo projekta izgradnje potrebne infrastrukture za razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju v Občini A. in so zato trajnega in ključnega pomena za nadaljnji razvoj tega območja, poleg tega pa bi se projekti izvedli kot pilotni projekti, na podlagi realizacije celovitega projekta, pa bi bil pripravljen ustrezen model, ki bi bil prenosljiv na katerokoli občino, regijo ali celo državo članico EU. Za sodelovanje pri projektu je v skladu z razpisno dokumentacijo predvidena še avstrijska Občina B. in slovenski ter avstrijski strokovnjaki s področja razvoja gospodarstva. Tožeča stranka je bila s strani tožene stranke obveščena, da se vse tri njene vloge zavrnejo, kljub temu, da so bili vsi projektni predlogi pripravljeni po enaki znanstveni metodologiji in enakih principih doseganja projektnih ciljev. Gre za medsebojno povezane projekte, saj gre v bistvu za enovit celovit projekt, ki pa ga je bilo treba zaradi razpisnih pogojev razdeliti na tri projektne naloge, tako da en projektni predlog spada pod prednostno nalogo 1, ukrep 1: Gospodarski razvoj, drugi pod prednostno nalogo 1, ukrep 2: Turizem, in tretji pod prednostno nalogo 2, ukrep 3: Sodelovanje na področju kulture in izobraževanja. Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov in navaja, da ni bila upoštevana določba 2. odstavka 13. člena Uredbe o izvajanju porabe sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 30/04, 48/04 in 87/04, v nadaljevanju Uredba), ki določa, da mora sestava komisije zagotavljati objektivno in strokovno ocenjevanje, pri čemer je nujno potrebno izključiti konflikt interesov. Po mnenju tožnika je sistem ocenjevanja in točkovanja projektnih predlogov tožene stranke sporen, saj je nepregleden, nedoločen, nepopoln ter tako omogoča pristranskost in možnost zlorab pri ocenjevanju projektnih predlogov. Ocenjevalni sistem in lestvica imata tako sama sebi namen, saj tožeča stranka ne ve po kakšnem ključu in kakšnih kriterijih so ocenjevalci v tako imenovanih "strokovnih skupinah" projektnim predlogom določili število točk, niti kako so prišli do posameznega števila točk. Ni znano niti to, kdo so ocenjevalci in od kod jim potrebno znanje in ekspertnost, da lahko ugotavljajo, da je posamezna vloga dobra ali slaba. Tak sistem ocenjevanja omogoča samovoljno, pristransko in politično odločanje glede odobritve vlog in podeljevanja evropskih nepovratnih finančnih sredstev. Ker ne gre za enkraten pojav in se to dogaja konstantno pri vseh razpisih, tožeča stranka upravičeno domneva, da tožena stranka oziroma njene odgovorne osebe na podlagi namerno nedorečenega in ohlapnega sistema ocenjevanja, ki dopušča zlorabe, podeljujejo evropska nepovratna finančna sredstva na podlagi političnih kriterijev in pripadnosti vlagateljev projektnih predlogov. Predvsem je sporno to, da je možno prisoditi nekomu, ki ni prave politične opcije ali je celo politično nevtralen manjše število točk in obratno. Tudi točkovni prag, ki razmejuje "uspešne" projektne predloge od "neuspešnih" je premičen, tako da je možno določiti kateri projektni predlogi bodo sofinancirani in kateri ne. V prejetih obvestilih o zavrnitvi vlog je navedeno število točk, ki so jih dosegli projektni predlogi, ni pa obrazložen niti sistem točkovanja, niti ni navedeno kolikšno število točk je bilo potrebno za uspešno pridobitev nepovratnih finančnih sredstev, niti kdo so bile strokovne skupine oziroma ocenjevalci. Prav tako v obvestilu ni navedeno katere vloge so bile uspešne pri pridobitvi nepovratnih finančnih sredstev. Sklepno tožeča stranka sodišču predlaga, da naloži toženi stranki, da mora svoj nepregleden, nedoločen, nepopoln, predvsem pa pristranski ocenjevalni sistem in lestvico, ki omogoča zlorabe in podeljevanje nepovratnih finančnih sredstev po političnih kriterijih prenehati uporabljati in ga spremeniti tako, da bo upoštevano načelo strokovnosti, preglednosti, nepristranskosti in odličnosti, smiselno da tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi ter toženi stranki naloži ponovno odločanje o projektu, z razširitvijo tožbenega zahtevka pa še, da sodišče toženi stranki naloži izplačilo odškodnine v višini zaprošenih sredstev za sofinanciranje projekta, z zakonitimi zamudnimi obrestmi in da toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene navedbe in navaja, da tožeča stranka brezpredmetno navaja, da so vse tri projektne vloge namenjene razvoju gospodarstva, ki temelji na znanju. Program INTERREG IIIA namreč gospodarskemu sodelovanju namenja zgolj prvo prioriteto. Sodelovanje na področju izobraževanja in kulture ne spada v prioriteto gospodarsko sodelovanje, temveč v prioriteto človeški viri in regionalni razvoj, kamor je tožeča stranka tudi pravilno uvrstila projektni predlog, namenjen razvoju višješolskega središča. Glede na zahteve razpisa je posamezna vloga predstavljala celoto sama zase in bila tako tudi obravnavana v procesu ocenjevanja. V vseh treh vlogah ni inovativnosti, tožeča stranka ponuja znane rešitve. Delež sofinanciranja s strani tožeče stranke je bil v oceni projektnih vlog upoštevan in pravilno ovrednoten. Navedene tri projektne vloge ne morejo služiti kot pilotni model, saj ponujajo znane rešitve. Za doseganje ciljev kot so tehnološki park, višješolsko izobraževalno središče in turistični produkti, so v Republiki Sloveniji natančno opredeljeni postopki v okviru sektorskih strategij resornih ministrstev. Tožena stranka nadalje navaja, da je ravnala po določbah Uredbe, ki v 34. členu določa, da je javni razpis v okviru Programa INTERREG IIIA dvostopenjski postopek, kjer se v prvi fazi predhodnega ocenjevanja v Republiki Sloveniji ne opravi končni izbor, ampak oblikuje prednostna lestvica projektov, iz katere so dokončno potrjeni projekti na mednarodnem upravnem odboru posameznega Programa INTERREG IIIA. Javni razpis je v skladu s 34. členom in 35. členom Uredbe, potrdil Upravni odbor Programa INTERREG IIIA na 8. zasedanju v D. dne 13. 4. 2004. Razpisna dokumentacija je bila sestavljena v skladu z 12. členom Uredbe, to je javni razpis za zbiranje projektnih predlogov, navodilo za pripravo in oddajo projektnih predlogov, prijavni obrazec s prilogami, vzorec pogodbe o sofinanciranju, Program INTERREG IIIA in programsko dopolnilo. Tožena stranka je v vlogi nacionalnega organa Programa INTERREG IIIA v celoti postopala v skladu s 35. členom Uredbe. V tako imenovani fazi predhodnega ocenjevanja je bil opravljen sprejem vlog, dne 15. 9. 2005 je bilo opravljeno odpiranje prispelih vlog na razpis in ocena administrativne ustreznosti in upravičenosti glede na pogoje razpisa. Nadalje je bila izdana odločba o imenovanju strokovne skupine za ocenjevanje kakovosti vlog v okviru Javnega razpisa za zbiranje projektnih predlogov, ki bodo sofinancirani iz Programa INTERREG IIIA. Tožena stranka se je v fazi predhodnega ocenjevanja posvetovala z drugimi pristojnimi institucijami v državi partnerici v okviru bilateralnih strokovnih skupin in je predlog liste priporočenih projektov posredovala slovenskemu delu upravnega odbora Programa INTERREG IIIA, ki je predlog liste obravnaval na seji dne 29. 11 2004, kot izhaja iz zapisnika z dne 13. 12. 2004. V fazi skupne izbire je tožena stranka posredovala predloge liste izbranih projektov, skupaj z dokumentacijo, Skupnemu tehničnemu sekretariatu INTERREG IIIA SI-AT, upravni odbor je ocenil projekte na podlagi skupnih meril (zapisnik z dne 15. in 16. 12. 2004) in sprejel končno odločitev o izbiri projektov in izdal skupni sklep za potrditev liste projektov, ki predstavlja osnovo za sklenitev pogodbe o sofinanciranju. Na podlagi izdanega sklepa je nosilec proračunske postavke, to je služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pripravila predloge za odprtje projektov Programa pobude Skupnosti. Temu pa so sledila obvestila o izbiri projekta z odobreno višino sredstev sofinanciranja in z navedbo morebitnih dodatnih pogojev, ki jih mora izpolniti predlagatelj projekta pred podpisom pogodbe o sofinanciranju. Tožena stranka zavrača tožbene navedbe, da je sporen zlasti sistem točkovanja vlog, saj meni, da je sistem transparenten, znan vnaprej in skladen z razpisno dokumentacijo. Merila so natančno navedena v Navodilih za pripravo in oddajo projektnih predlogov (v nadaljevanju: Navodila). Tožeča stranka se je v prilogi 8 prijavnice - izjava prijavitelja o izpolnjevanju razpisnih pogojev, strinjala in sprejela vse pogoje, ki so navedeni v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Navodilo v poglavju 12 - izbira projektov, opisuje faze ocenjevanja projektnih vlog, vključno s predhodnim ocenjevanjem, ki v delu C - kakovost projekta, določa merila in točke, ki jih je moč doseči za izpolnitev posameznega merila. Ocenjevanje kakovosti poteka na podlagi ocenjevalnega lista kakovosti projektnih predlogov, ki je bil enak tabeli C - kakovost projekta v 12 poglavju Navodil. Posamezno merilo se ocenjuje z 0, 3 ali 5 točkami in sicer imajo le-te naslednji pomen: 0 točk pomeni, da opis v projektnem predlogu ne ustreza posameznemu merilu, 3 pomeni, da deloma ustreza, 5 pomeni, da v celoti ustreza. Naloga posameznega ocenjevalca je bila, da vlogo oceni glede na ustreznost zgoraj navedenih meril. Sporna vloga je dosegla skupno 60 točk, zadnja še sofinancirana vloga pri ukrepu 2.3. je bila ocenjena z 90 točkami. Strokovna skupina je bila imenovana v skladu z Uredbo, sestavljena je bila iz predstavnikov resornih ministrstev in zunanjih ocenjevalcev, izbranih na podlagi javnega naročila. Vsak posamezen ocenjevalec je ob seznanitvi z vlogo na prvi strani ocenjevalnega lista podpisal izjavo o nepristranskosti in zaupnosti. Tožena stranka se ne strinja z navedbami tožeče stranke, da je sistem točkovanja nepregleden, nedoločen, nepopoln in da omogoča pristranskost pri ocenjevanju. Da bi izključila subjektivno ocenjevanje projektnih vlog je tožena stranka v potek točkovanja vstavila varovalo, to je največjo dovoljeno razliko med dvema ocenama dveh neodvisnih ocenjevalcev. Slednje pomeni, da je vsak ocenjevalec v celoti sam prebral in ocenil posamezno vlogo. Z vsem tem je bila tožeča stranka seznanjena že v razpisu. Pogoj za sofinanciranje v okviru javnega razpisa ni bilo minimalno število točk, ki bi jih bilo potrebno doseči, da bi bila vloga sofinancirana. Prag za uvrstitev na listo projektnih predlogov sta sestavljali število točk in višina razpoložljivih sredstev v okviru posameznega ukrepa. Tožena stranka še poudarja, da se obvestilo pošlje posameznemu prijavitelju, v katerem se navede ali bo vloga sofinancirana ali se zavrne, ali pa je potrjena pod pogoji v skladu z Uredbo. V skladu z razpisno dokumentacijo se lista odobrenih projektov objavi na spletni strani tožene stranke po podpisu pogodb o sofinanciranju z izbranimi prijavitelji. Tožena stranka zavrača tudi tožbene ugovore v zvezi s kršitvami pravil postopka in pojasni, da se pri pregledovanju in ocenjevanju vlog namreč ne ugotavlja dejansko stanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku, ampak se ugotavlja izpolnjevanje pogojev in meril, kot so navedena v javnem razpisu. Tožena stranka še posebej doda, da so bile vse vloge pravilno ocenjene in niso bile sofinancirane zato, ker so druge prejete vloge pri ocenjevanju prejele večje število točk in s tem izčrpale razpoložljiva sredstva na posameznih ukrepih. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem postopku, z vlogo št. ... z dne 14. 3. 2005. Tožeča stranka v odgovoru na odgovor tožene stranke ponovno pove, da vsa tri področja, na katerih je kandidirala, tvorijo podlago za celovit razvoj nekega območja, kar je seveda edinstveno in inovativno. Tožeča stranka je v skladu s cilji in dovoljenimi, upravičenimi aktivnostmi, v okviru posameznih prednostnih nalog in ukrepov, ki so jasno navedene v 5. poglavju z naslovom Ukrepi in upravičene projektne aktivnosti v Navodilih, pripravila projektne predloge, s katerimi bi se financirale upravičene začetne aktivnosti, potrebne za kasnejšo realizacijo celovitega projekta izgradnje infrastrukture tehnološkega parka in razvoja gospodarstva, ki temelji na znanju v Občini A. Navajanje zakonodaje, s strani tožene stranke, je brezpredmetno, saj je ta nesporna. Sporna so dejanja tožene stranke, ki zakonodaje ne izvaja tako kot je to potrebno. Res pa je, da je trenutno veljavna zakonodaja tako ohlapna, da so možne nepravilnosti in zlorabe pri ocenjevanju vlog in izbiri projektnih predlogov. Ocenjevalna lestvica ima le tristopenjsko skalo, na podlagi katere lahko ocenjevalec posamezni vlogi prisodi točke ali pa tudi ne. Že sam tristopenjski ocenjevalni list je sporen, saj ni dovolj zanesljiv. Tako ocenjevalci ocenjujejo projektne predloge na podlagi pomanjkljive skale, če pa temu dodamo še pristranost ocenjevalcev oziroma navodila s strani tožene stranke je jasno, zakaj so projektni predlogi tožeče stranke dobili tako malo točk. Nadalje tožeča stranka ponovno dvomi v strokovnost ocenjevalcev ter navaja imena posameznih članov komisije ter njihove zaposlitve in iz tega sklepa, da ne gre za strokovnjake z gospodarsko razvojnega področja. Tožeča stranka ugovarja tudi stališču tožene stranke, da se v obravnavanem primeru ne uporablja Zakona o splošnem upravnem postopku in se pri tem sklicuje na 1. in 2. člen tega zakona.

Tožena stranka v odgovoru na odgovor tožeče stranke na odgovor tožene stranke sodišču sporoči spremembo naziva tožene stranke in se pri tem sklicuje na 77. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05). Doda še, da je dodeljevanje javnih sredstev preko javnih razpisov način razdeljevanja teh sredstev, kjer uspešni prejemnik ni v naprej znan. Z določili razpisa se določi predmet dodeljevanja sredstev in upravičeni prijavitelji. Izbor temelji na kriterijih preko katerih neodvisni ocenjevalci na razpis prispelim vlogam dodelijo točke, ki jih posamezna vloga sprejme. Ker je sredstev na javnem razpisu po pravilu premalo, da bi bili podprti vsi prijavljeni projekti, se pripravi prioritetni seznam dodeljevanja sredstev. Zaradi izključitve subjektivnega faktorja, vsako vlogo ocenita dva neodvisna ocenjevalca. V primeru razlike pri oceni vloge, ki je večja od 15 točk, pa vlogo oceni še tretji neodvisni ocenjevalec. Zaradi neuspeha na predmetnem razpisu tožeča stranka ne trpi nobene materialne škode, saj je bilo v pogojih razpisa jasno navedeno, da bodo sredstva prejeli najbolje ocenjeni projekti do višine razpisanih sredstev. Prijavitelj lahko samo upa, ne pa upravičeno računa, da bo sredstva na razpisu tudi zares dobil. Vse nadaljnje navedbe o veliki materialni škodi, ki je doletela tožečo stranko in vpliv na trajnostni in gospodarski in socialni razvoj občine so neutemeljeni. Tudi možnosti za pridobivanje sredstev bodo v bližnji bodočnosti še večja kot pa so bila ti dve leti, to je od 2004 do 2006, ko je Slovenija že lahko koristila sredstva strukturnih skladov. V Finančni perspektivi 2007 - 2013 bo veliko razpisov, kjer bo ponovno mogoče kandidirati za nepovratna sredstva. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da kot neutemeljenega zavrne tudi razširitev tožbenega zahtevka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za spor o tem, ali bi moral biti projekt tožeče stranke v Programu INTERREG IIIA sprejet v kvoto za sofinanciranje. Gre za kandidiranje na javnem razpisu za zbiranje projektnih predlogov, ki bodo sofinancirani iz Programa INTERREG IIIA, katerega predmet je sofinanciranje projektov, ki ustrezajo ukrepom v prednostnih nalogah 1, 2 in 3. Prednostna naloga 1 je gospodarsko sodelovanje, prednostna naloga 2 človeški viri in regionalno sodelovanja in prednostna naloga 3 trajnosti prostorski razvoj. V obravnavanem primeru gre za projektno nalogo iz prednostne naloge 2 človeški viri in regionalno sodelovanje in sicer ukrep št. 3 sodelovanje na področju izobraževanja in kulture. Iz javnega razpisa so razvidni pogoji za sodelovanje, merila za izbiro projektov, višina sredstev, ki so na razpolago in delež sofinanciranja. V sklopu, v katerem je kandidirala tožeča stranka, je bilo na razpolago 29.540.000,00 SIT. Po presoji sodišča so očitki tožeče stranke o netransparentnosti in pomanjkljivosti ocenjevalne lestvice neutemeljeni. Kot je že navedeno, je javni razpis določal pogoje in merila, postopek pa je določen v Uredbi, na kar se pravilno sklicuje tožena stranka. Gre za določbe 6a. poglavja Uredbe - posebnosti v izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v okviru PPS INTERREG IIIA. V sklopu razpisne dokumentacije so bila Navodila za pripravo in oddajo projektnih predlogov, ki v tč. C vsebujejo tudi način ocenjevanja kakovosti projekta. Ravnanje tožene stranke je bilo pravilno in v skladu z Uredbo ter javnim razpisom ter ostalimi že navedenimi akti javnega razpisa, ki so bili tožeči stranki prezentni in s katerimi je bila seznanjena. Za postopek, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno šteti, da gre za javno pravno stvar. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 do 73/04, v nadaljevanju ZUP) v 4. členu določa, a se v takih stvareh upravni postopek smiselno uporablja, kolikor javno pravna področja niso urejena s posebnim postopkom. V obravnavanem primeru postopkovne določbe glede obravnavanega razpisa na vsebuje noben zakon, pač pa podzakonski akt - Uredba. V smislu 4. člena ZUP se za vprašanja pravila postopka, poleg razpisnih določb, uporabljajo tudi zadevna pravila ZUP. Materialno pravne določbe glede formalne in vsebinske popolnosti vloge določa razpis. Zato so neutemeljeni pavšalni tožbeni ugovori, da ni obrazložen sistem točkovanja, saj je le ta razviden iz razpisne dokumentacije (11. tč. Razpisa, to je Navodila). Res je, da ni navedeno kolikšno število točk je bilo potrebnih za uspešno pridobitev finančnih sredstev, je pa jasno razvidno iz 6. točke razpisa, da je za prednostno nalogo 2.3. namenjeno 29.540.000,00 SIT, iz Navodil pa kolikšno je največje možno število točk. Katere vloge so bile uspešne pri pridobitvi nepovratnih finančnih sredstev, pa je bilo v skladu z razpisom, objavljeno na spletni strani tožene stranke. Ob takšnem stanju stvari pa sodišče ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena in ima podlago v javnem razpisu in Uredbi ter upravnih spisih. Postopek javnega razpisa je torej poseben postopek, kjer so enako obravnavani vsi prijavitelji. Vsem prijaviteljem je namreč zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopkih javnega razpisa in se potegovati za razpoložljiva sredstva. Vendar pa to ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo uspel. Dejanska višina zneska, ki ga posamezni prijavitelj prejme, je odvisna od razpoložljivih sredstev, števila prijaviteljev, ki izpolnjujejo formalne pogoje in od tega v kolikšni meri posamezni program ali projekt izpolnjuje razpisne pogoje. Ker tožnik, kot je že navedeno, zgolj pavšalno ugovarja odločitvi tožene stranke, ne pove pa konkretno, v čem naj bi bil njegov projekt ocenjen prenizko, in kakšni konkretni očitki gredo članom komisije, pri tem pa iz upravnih spisov izhaja transparentnost vodenja javnega razpisa ter izbira prijaviteljev, je po presoji sodišča odločitev tožene stranka pravilna in na zakonu utemeljena in je zato tožnikov tožbeni zahtevek neutemeljen.

Glede na povedano je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 do 45/06 - odl. US, v nadaljevanju ZUS), kot neutemeljeno.

Ker tožena stranka s tožbo ni uspela, po določbi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 63/04, dalje ZPP-UPB2), ki se po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-68/04/14 z dne 6. 4. 2006 v zvezi s 16. členom ZUS uporablja tudi v postopkih presoje zakonitosti izpodbijanega akta, do povrnitve stroškov ni upravičena.