Jedro

Sodišče je dolžno po pravnomočnosti odločitve o (ne)veljavnosti oporoke nadaljevati zapuščinski postopek, čeprav je zoper pravnomočno odločitev vložena revizija.

Ker pritožnik ni zapustnikov dedič, nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov v zvezi z obsegom zapuščine in po dedinji priznanim izločitvenim zahtevkom upnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da je po zapustniku nastopilo zakonito dedovanje in za dedinjo razglasilo zapustnikovo hčerko G. G.. O dedovanju osebnega avtomobila, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko z dne 25.12.2001, ni bilo odločeno, ker ob smrti ni bil v zapustnikovi lasti. Pri določitvi obsega zapuščine je upoštevano, da je zakonita dedinja priznala izločitveni zahtevek upnice G. D. D..

Pritožuje se zapustnikov brat B. G.. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga razveljavitev sklepa o dedovanju ter vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Meni, da bi moral biti zapuščinski postopek prekinjen do odločitve o reviziji, vloženi v zadevi P 184/2003. Računa na uspešnost revizije. Graja ugotovitev, da ni nastopilo dedovanje na podlagi oporoke z dne 25.12.2001. Iz listin je razvidno, kakšna je denarna vrednost osebnega avtomobila, s katerim je zapustnik s to oporoko razpolagal. Ker je v oporoki zapustnik pritožnika pooblastil tudi za koriščenje denarnih sredstev na banki, je upravičen do kupnine, ki je bila nakazana na zapustnikov bančni račun. Nasprotuje tudi ugotovljenemu obsegu zapuščine, ker v zapuščino ne moreta soditi obenem nepremičnina in kupnina, prejeta za to nepremičnino. Obsegu zapuščine ugovarja tudi zaradi neutemeljenega upničinega izločitvenega zahtevka, saj je med zapustnikovimi denarnimi sredstvi tudi odpravnina. Trdi, da upnica ni upravičena niti do sredstev, ki so v hrambi sodišča. Zakonita dedinja je na pritožbo odgovorila. Pritožniku odreka legitimacijo za vložitev pritožbe, ker ni niti zakoniti niti oporočni dedič.

Pritožba ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato nima suspenzivnega učinka - ne odlaga pravnomočnosti. Sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katero je ugotovljeno, da je oporoka z dne 12.4.2004 pravno neveljavna, je pravnomočna. Z rednimi pravnimi sredstvi je ni mogoče več izpodbijati; stranki in sodišče so na njeno vsebino vezani. O veljavnosti oporoke z dne 12.4.2002 je torej dokončno odločeno, zato je bilo prvostopno sodišče dolžno nadaljevati s postopkom, ki je bil na osnovi 1. točke 2. odstavka 210 čl. Zakona o dedovanju prekinjen le do pravnomočne odločitve o veljavnosti oporoke. Legitimna je na osnovi pravnomočne sodbe temelječa odločitev prvostopnega sodišča, da ni nastopilo oporočno temveč zakonito dedovanje.

V zapuščino sodi vse premoženje, ki ga je zapustnik imel ob smrti (28. čl. Zakona o dedovanju). Iz podatkov spisa izhaja, da je bil zapustnik lastnik tako denarnih sredstev na svojih računih kot tudi lastnik nepremičnine parc. št. 1164/2 k.o. S. Vse to premoženje torej sodi v zapuščino in zapuščinsko sodišče je o njegovi usodi dolžno odločiti s sklepom o dedovanju. Če ima tretji zahtevke v zvezi z nepremičnim premoženjem, jih bo lahko uveljavljal zoper dedinjo. Ker pritožnik ni zapustnikov dedič, nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov v zvezi z obsegom zapuščine in po dedinji priznanim izločitvenim zahtevkom upnice G.D. D..

Iz spisovnih podatkov (komisijska pogodba št. 7520475 - list št. 59 - 62) je razvidno, da zapustnik ob smrti ni bil lastnik osebnega avtomobila Mercedes 280 E z reg. številko X, zato ta osebni avtomobil ne sodi v zapuščino. Zadnji stavek v izjavi z dne 25.12.2001 (list. št. 58) vsebuje pooblastilo pooblaščencu B. G. za zastopanje in razpolaganje z denarnimi sredstvi pri Dolenjski banki Novo mesto zaradi pokrivanja stroškov, ki bi jih pooblaščenec imel zaradi oz. v zvezi z zapustnikom - torej ima povsem drugačno vsebino, kot jo zatrjuje pritožnik. V spisu - razen oporoke z dne 12.4.2002, ki ni pravno veljavna - ni listine, iz katere bi izhajala zapustnikova volja, da pritožnik podeduje denarna sredstva.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 - 52/07, ki se uporablja v skladu z 2. odstavkom 130 čl. ZPP-D - Ur. l. RS, št. 45/08) pritožba zavrnjena in potrjen sklep sodišča prve stopnje.