Up-259/99

26. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 26. 5. 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp- 2140/99 z dne 23. 4. 1999 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Ajdovščini št. P 2774/98 z dne 22. 2. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Z izpodbijanima odločbama je bil pritožnik spoznan za odgovornega za prekršek po točki c četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 - v nadaljevanju: ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Pritožnik meni, da izrečena kazen po svoji teži presega kazni in ukrepe, ki so določeni za podobna kazniva dejanja in prekrške.

Stranska kazen naj bi posegala v pridobljene pravice in v nasprotju z določbami Ustave o pravni državi in o enakosti pred zakonom. Pritožnik je zoper izpodbijani odločbi vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri Vrhovno sodišče še ni odločilo. Predlaga, naj zaradi tega, ker so posledice že nastale, Ustavno sodišče odloči na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

Po 51. členu ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Z odločbo št. U-I-279/99 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 33/2000) je Ustavno sodišče ugotovilo, da je 202. člen Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in naslednji) v neskladju z Ustavo in Državnemu zboru naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku šest mesecev od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Hkrati je odločilo, da je do odprave ugotovljene protiustavnosti zoper drugostopno odločbo o prekršku, če je izrečena kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, dopustno vložiti zahtevo za sodno varstvo. Ob izpolnjenosti drugih predpostavk je torej pritožnikova zahteva za sodno varstvo dopustna. Ker Vrhovno sodišče po navedbah ustavne pritožbe o njej še ni odločilo, v zadevi še niso izčrpana vsa pravna sredstva.

Prav tako pa tudi niso podane predpostavke za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev. Pritožnik utemeljuje ustavno pritožbo z domnevno neskladnostjo izrečene kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z Ustavo. Ustavno sodišče je v zadevi št. U-I-213/98 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 33/2000) že odločilo, da peti odstavek 117. člena ZVCP iz razlogov, ki jih je navedel pritožnik, ni v neskladju z Ustavo. Ker zatrjevane kršitve ustavnih pravic niso očitne, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in Lojze Janko. Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk