17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 213/2001 z dne 16. 10. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 245/94 z dne 18. 10. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice (tedaj tožnice) na izstavitev pravno veljavne zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi pritožnica lahko vpisala lastninsko pravico na stanovanju Ul. V. 17, U., do 1/2 ter pravico uporabe parcel št. 3544/1 in št. 3544/2, obe k.o. T. II, na svoje ime, ob istočasni obveznosti, da toženi stranki plača znesek 30.000 DEM v tolarski protivrednosti s 6 % obrestmi v roku enega leta od prejema take listine. Sodišče je zavrnilo tudi podrejeni tožbeni zahtevek, po katerem naj bi sodišče toženi stranki naložilo, da s pritožnico sklene delilno pogodbo glede navedenega stanovanja tako, da pritožnica postane izključna lastnica celotnega stanovanja, toženi stranki pa izplača ustrezen denarni znesek, pri čemer tožena stranka pritožnici dovoli prepis lastništva na njenem solastninskem delu stanovanja v zemljiški knjigi. Pritožnica se je zoper to sodbo pritožila, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Višjemu sodišču očita, da ni odgovorilo na njene pritožbene navedbe, temveč je zgolj povzelo razloge prvostopenjske sodbe, ki pa nimajo podlage v spisu. Pritožnica se ne strinja s stališčem sodišča, da ponudbe za sklenitev delilne pogodbe ni podala upravičena oseba in da zato s sprejemom ponudbe ni prišlo do sklenitve pogodbe. Meni namreč, da je Center za socialno delo na podlagi 185. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - ZZZDR) opravljal skrbništvo nad toženo stranko in je v tej vlogi tudi podal zanjo zavezujočo ponudbo, ki jo je pritožnica sprejela. Poleg tega bi bilo treba po mnenju pritožnice učinke zastopanja presojati tudi v skladu z določbo 85. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR). Zatrjuje, da je odločitev sodišč prve in druge stopnje očitno napačna in brez razumne obrazložitve. S tem naj bi ji bila kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

B.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi ponavlja argumente, s katerimi ni uspela v pritožbenem postopku. Zatrjuje predvsem, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno ugotovili dejansko stanje in zmotno uporabili materialno pravo. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Z navedbami, s katerimi pritožnica utemeljuje ustavno pritožbo, kršitev človekovih pravic sicer zatrjuje, vendar jih z ničimer ne izkaže.

4.Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben očitek pritožnice, da je odločitev sodišč prve in druge stopnje očitno napačna in brez razumne obrazložitve. Vendar izpodbijanima sodbama tega ni mogoče očitati. Za odločitev v zadevi bistvene dejanske okoliščine in pravna stališča sta sodišči prve in druge stopnje dovolj izčrpno obrazložili, prav tako sta se opredelili tudi do bistvenih navedb pritožnice. Pritožnica zmotno meni, da Višje sodišče ni odgovorilo na njene pritožbene navedbe, temveč je zgolj povzelo razloge prvostopenjske sodbe. Višje sodišče je pojasnilo, da je bila sporna ponudba s strani Centra za socialno delo dana v času, ko je tekel nepravdni postopek za delni odvzem poslovne sposobnosti toženki in ji je bila zato postavljena začasna skrbnica z nalogo, da jo zastopa v tem postopku in skrbi za njene pravice in koristi za čas, dokler postopek traja. Višje sodišče je jasno obrazložilo, pod katerimi pogoji bi bila pogodba o razdelitvi stanovanja veljavno sklenjena. Pritožnici je tudi pojasnilo, zakaj v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba 85. člena ZOR. Zgolj nezadovoljstvo pritožnice s stališči sodišča ne zadošča za ugotovitev, da ji je bila kršena pravica iz 22. člena Ustave. Kršitve omenjene ustavne pravice pa tudi ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna.

5.Ker torej očitno ne gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger