Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da sklepa št. IO GZS 8/6 z dne 4. 12. 2020 (A13) tožeča stranka ni posebej izpodbijala niti v pritožbi, podani društvu, z dne 12. 1. 2021 (A2), niti v tem sodnem postopku. Tudi po oceni pritožbenega sodišča zato sklepov, ki so bili sprejeti na skupščini za leto 2020, ne more več izpodbijati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 373,32 EUR, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka prostovoljnega roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarne in podredne zahtevke tožeče stranke, da se razveljavijo in odpravijo, oziroma da so neveljavni sklepi tožene stranke z dne 1. 12. 2020, 4. 12. 2020 in sklepi, sprejeti na redni letni skupščini tožene stranke v letu 2020 (I. točka izreka), ter je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 970,63 EUR stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka sodbo izpodbija iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni bilo ovir za sprejem sedmih gospodarskih družb v članstvo pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo Statut1 tožene stranke, ki v 11. členu določa, da so člani lahko golf klubi in interesna združenja, katerih osnovna dejavnost je razvoj ter organizacija golfa, gospodarske družbe pa zahtevanemu kriteriju ne ustrezajo. Nadalje je sodišče prve stopnje zmotno zavzelo stališče, da tožeča stranka s pritožbo pri toženi stranki pred sprožitvijo pravde ni izpodbijala načina izvedbe skupščine. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno ocenilo uspeh pri glasovanju na sporni skupščini, ko je preprosto odštelo glasove. Takšno stališče je zgrešeno. Kdor nima članskih pravic, nima pravice niti sodelovati pri razpravi. Napačno pa je uporabljeno tudi materialno pravo, to je 18. člen Statuta tožene stranke, ki določa število glasov na podlagi števila plačanih članarin članov tožene stranke v preteklem letu. Novo sprejete članice v manj kot enoletnem obdobju pred skupščino niso imele glasovalnih pravic. Gre za bistveno kršitev Statuta, ki je sodišče ne more preprosto tolerirati. V preostanku pa se pritožbene navedbe nanašajo na izvedbo korespondenčne redne letne skupščine tožene stranke za leto 2020 ter tožeča stranka ponavlja svoje trditve iz postopka pred sodiščem na prvi stopnji, da je bila izvedena brez odprte razprave, v nasprotju s temeljnimi načeli demokratičnega odločanja, da je šlo za popolno izvotlitev postopkovnih pravil, to je Statuta tožene stranke, kršena sta bila 30 dnevni in 15 dnevni rok za pripravo in sodelovanje na skupščini. Takšno onemogočanje razprave in kršitve v zvezi s tem bi morale biti sankcionirane s strani sodišča. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki naloži, da tožeči stranki povrne pravdne stroške, ter priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritožbene navedbe prereka. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku ni bilo sporno, da je tožeča stranka, to je Golf klub A., članica tožene stranke, to je Golf zveze Slovenije. Tožeča stranka kot članica tožene stranke je s tožbo izpodbijala oziroma zahtevala, da sodišče izreče za neveljavne: (1) sklep IO GZS št. 1/05-2020 z dne 1. 12. 2020, s katerim je tožena stranka kot polnopravne člane sprejela sedem gospodarskih družb (A4), (2) sklep IO GZS št. 9/6 z dne 4. 12. 2020 (A13), s katerim je izvršni odbor tožene stranke ugotovil in potrdil, da je število glasov na skupščini 81, in (3) sklepe, sprejete na korespondenčni letni skupščini tožene stranke za leto 2020 (A15). Trdila je, da so bili sklepi sprejeti v nasprotju z društvenimi pravili. Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago za odločitev o tožbenih zahtevkih vzelo določbe Zakona o društvih (ZDru-1) ter pravne akte tožene stranke. Nadalje je ugotovilo, da je skladno z določili ZDru-1 tožba tožeče stranke dopustna in pravočasna. Sodišče prve stopnje je trditve tožeče stranke preverilo in ugotovilo, da so bili izpodbijani sklepi sprejeti skladno z določili ZDru-1 ter pravnimi akti tožene stranke, zato je njene zahtevke zavrnilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba pravilna v pravnem in dejanskem pogledu, dokazna ocena sodišča prve stopnje pa prepričljiva, natančna, jasna in ustreza metodološkemu napotilu iz 8. člena ZPP. Pritožbeno sodišče jo v celoti potrjuje ter se v nadaljevanju opredeljuje do pritožbenih navedb.

_Glede sklepa IO GZS št. 1/05-2020 z dne 1. 12. 2020_

6. Na peti korespondenčni seji je izvršilni odbor tožene stranke sprejel sklep, da se 1. 12. 2020 v GZS sprejme kot polnopravne članice 7 gospodarskih družb (A4). Sodišče prve stopnje je v 11. do 17. točki pravilno ugotovilo, da je takšen sklep veljaven, čemur pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti pritrjuje. Niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati zgolj 11. člen Statuta. Namreč kdo je lahko član tožene stranke določata 1. in 11. člen Statuta, ki ju je treba obravnavati skupaj in v prirejeni povezavi. Tako 1. člen določa, da je GZS prostovoljna, samostojna in nepridobitna krovna organizacija golf klubov ter drugih pravnih oseb zasebnega prava v Republiki Sloveniji s področja golfa, katerih cilj, namen in osnovna dejavnost je razvoj ter organizacija golfa v Republiki Sloveniji. 11. člen določa, da so člani GZS golf klubi in interesna združenja, katerih cilj, namen in osnovna dejavnost je razvoj ter organizacija golfa v Republiki Sloveniji. Pravilno tolmačenje obeh členov skupaj je takšno, kot ga je podalo sodišče prve stopnje in kot ga navaja tudi tožena stranka v odgovoru na pritožbo, in sicer, da so po sedaj veljavnem Statutu lahko člani tožene stranke golf klubi, pravne osebe zasebnega prava in interesna združenja. Da ne bi smela biti članica GZS pravna oseba zasebnega prava, ki je gospodarska družba, tega statut ne določa.2 Kot izhaja iz listin, predloženih s strani obeh strank, je bil bistveni namen sprejetja navedenih gospodarskih družb v članstvo pri toženi stranki ta, da so lastnice golf igrišč. To pa že po naravi stvari pomeni, da delujejo na področju golfa, ter da je golf ena izmed njihovih osnovnih dejavnosti, kar v celoti ustreza določilom 1. člena Statuta. Iz listin v prilogi A6-A11 izhaja, da so vse gospodarske družbe, ki so bile v članstvo sprejete s tem sklepom, družbe z zasebno lastnino. Tudi za gospodarsko družbo Terme C., d. o. o., navedeno dejstvo s strani tožeče stranke ni bilo prerekano. Ob povedanem pritožbeno sodišče pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zgoraj navedeni sklep, zavrača kot neutemeljene.

_Glede sklepa IO GZS št. 9/6 z dne 4. 12. 2020_

7. Do tega sklepa se je sodišče prve stopnje izreklo v 18. do 22. točki obrazložitve in pritožbeno sodišče te ugotovitve v izogib ponavljanju v celoti sprejema. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče glasov preprosto ne bi smelo odštevati. Sodišče je najprej pravilno pojasnilo, da 18. člen Statuta določa, da ima vsak član GZS pravico do najmanj enega delegata in glasu, ne glede na število članov, da pa imajo golf klubi pravico do dodatnih glasov. Ker sedem novo sprejetih članic niso golf klubi, ampak gospodarske družbe, so po 1. točki 18. člena Statuta pridobile po en glas. Nikjer v Statutu tudi pritožbeno sodišče ne najde določila, da teh glasov ne bi smele uporabiti že v tekočem letu. Zato je tudi ta ugotovitev sodišča prve stopnje pravilna, kot tudi ugotovitev, da se dodatni glasovi nanašajo le na golf klube in se izračunajo glede na plačilo članarin njihovih članov v preteklem letu, kar priznava tudi tožena stranka v odgovoru na pritožbo. Navedeno dejstvo, glede na to, da novo sprejete članice niso golf klubi, na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je dalje pravilno pojasnilo, da tudi če novo sprejete gospodarske družbe ne bi smele glasovati (in je odštelo šest glasov, saj D., d. d., ni oddala svojega glasu - A15), potem bi bili sklepi, ki jih tožeča stranka izpodbija, še vedno pravno veljavno sprejeti, to je z navadno večino prisotnih članov oziroma glasov. Ob povedanem so tudi vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

_Glede sklica in sprejetja sklepov na redni skupščini GZS za leto 2020_

8. Dokazno oceno v zvezi s sklepi na korespondenčni redni letni skupščini tožene stranke za leto 2020 (A15) je sodišče podalo v 23. do 31. točki obrazložitve. Tudi to dokazno oceno in ugotovljeno dejansko stanje pritožbeno sodišče v celoti potrjuje. Najprej pa pojasnjuje, da je neutemeljena, pa tudi nejasna pritožbena navedba pod 2. točko pritožbe glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izpodbijala sklepa, da se skliče korespondenčna redna letna skupščina GZS za leto 2020. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da sklepa št. IO GZS 8/6 z dne 4. 12. 2020 (A13) tožeča stranka ni posebej izpodbijala niti v pritožbi, podani društvu, z dne 12. 1. 2021 (A2), niti v tem sodnem postopku. Tudi po oceni pritožbenega sodišča zato sklepov, ki so bili sprejeti na skupščini za leto 2020, ne more več izpodbijati. A se je sodišče prve stopnje korektno opredelilo tudi do vsebinskih očitkov tožeče stranke. Zato se bo do vsebinskih pritožbenih očitkov opredelilo tudi pritožbeno sodišče. 9. Ni bilo prerekano, da je bil v letu 2020 v Sloveniji prisoten drugi val epidemije COVID-19, ter da je bil v zvezi s tem sprejet Zakon o interventnih ukrepih za omilitev drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE),3 ki je med drugim v prvem odstavku 114. člena določal, da je društvo lahko o najpomembnejših odločitvah sklicalo in izvedlo zbor članov društva tudi korespondenčno, če je lahko zagotovilo enakopravnost sodelovanja vseh članov. Namreč splošno znano dejstvo je, da je bilo v času drugega vala epidemije COVID-19 začasno in delno omejeno gibanje ljudi in prepoved zbiranja zaradi preprečevanja okužb. Da je tožena stranka smela sklicati korespondenčno sejo, je imela podlago tudi v 17. členu Statuta, kjer je v drugem odstavku izrecno navedeno, da se pri izvedbi korespondenčne seje skupščine smiselno uporabljajo vsa določila Statuta. Ker je v zvezi s tem pravilno dokazno oceno naredilo že sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče zgolj ponavlja, da predhodno 30 dnevno obvestilo skladno s Poslovnikom o delu skupščine Golf zveze Slovenije (A16) v primeru korespondenčne skupščine ne more imeti posebne teže, saj je namen obvestila v tem, da so člani skupščine obveščeni, kdaj bo skupščina potekala in da imajo dovolj časa, da prilagodijo svoje obveznosti tako, da zagotovijo prisotnost na skupščini. Nadalje je bil po oceni pritožbenega sodišča spoštovan tudi 15 dnevni rok in sicer na način, da je korespondenčna letna skupščina potekala od 8. 12. 2020 do 23. 12. 2020. V tem času so lahko člani tožene stranke preučili vse gradivo, ki so ga (neprerekano) prejeli (A14) in ki je bilo na korespondenčni skupščini obravnavano.

10. Glede na obširne navedbe v pritožbi pa pritožbeno sodišče končno ugotavlja, da je bila članom tožene stranke v izrednih razmerah epidemije v največji možni meri omogočena tudi medsebojna komunikacija. Ne držijo pritožbene navedbe, da je bila korespondenčna skupščina izvedena brez razprave ter da je prišlo do izvotlitve postopkovnih pravil Statuta. Razprava res ni bila izvedena na klasičen način, to je, da bi bili člani tožene stranke, ki bi se skupščine želeli udeležiti, prisotni v istem prostoru in bi lahko medsebojno razpravljali o določenih vprašanjih, vendar pa so imeli na voljo vsa ostala komunikacijska sredstva (telefon, povezava preko računalnika, pisna komunikacija, tudi osebna srečanja4), da so lahko medsebojno komunicirali in odprto razpravljali o vprašanjih, ki so se obravnavala na skupščini. Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožena stranka v času epidemije COVID-19 z izvedbo korespondenčne redne letne skupščine za leto 2020 v največji možni meri zagotovila demokratično razpravo med člani ter je nedvomno bila skladno z ZIUOPDVE zagotovljena enakopravnost sodelovanja vseh članov, ki so to želeli. Tako so neutemeljeni vsi pritožbeni ugovori v smeri, da je bilo članom tožene stranke, tudi tožeči stranki, pred sprejetjem sklepov na korespondenčni letni skupščini onemogočena razprava.

11. Ker ob povedanem pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa mora povrniti pritožbene stroške za odgovor na pritožbo, kar predstavlja nagrado v višini 500 točk, to je 300 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 6 EUR, 22 % DDV na oboje znaša 67,32 EUR, skupaj pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 373,32 EUR.

1 Statut Golf zveze Slovenije (Statut - A5). 2 Sprejetje določil statuta je povsem v pristojnosti društva samega in bi tožena stranka, če bi želela omejitve, kot jih zatrjuje tožeča stranka, to lahko po vnaprej predvidenem postopku v statut zapisala oziroma še to vedno lahko stori. 3 Zakon je bil sprejet 25. 11. 2020, veljati je začel 28. 11. 2020. 4 Ki so bila zaradi možnosti okužbe s koronavirusom (SARS-CoV-2) odsvetovana.