Jedro

V primeru, da ima družba z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, jo v sporih proti poslovodjem zastopa njegov predsednik.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbi

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo obnovo postopka (I. točka izreka) in razveljavilo sodbo na podlagi pripoznave z dne 9. 11. 2017 (II. točka izreka). Odločitev o stroških obnove postopka je pridržalo za končno odločbo (III. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se pritožili obe stranki. Tako tožnik kot toženka se pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da njunima pritožbama ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za obnovo zavrne (toženi stranki in) sosporniškemu intervenientu pa naloži v plačilo pritožbene stroške. Tožnik podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Sosporniški intervenient je na obe pritožbi odgovoril in predlagal njuno zavrnitev ter priglasil stroške pritožbenega postopka.

Postopek pred sodiščem prve stopnje

4. V tem gospodarskem sporu je tožnik kot neizbrani kandidat za direktorja družbe s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitev sklepa nadzornega sveta, s katerim je bil za direktorja toženke imenovan J. P. 5. Toženka je na tožbo odgovorila po odvetniku S. O., ki se je skliceval na generalno pooblastilo, ki je od leta 1998 deponirano pri sodišču,1 in pripoznal tožbeni zahtevek.

6. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ki pa jo je z izpodbijanim sklepom na predlog izbranega direktorskega kandidata, ki v tej pravdi nastopa kot sosporniški intervenient, v obnovitvenem postopku razveljavilo. Kot bistveno je štelo, da bi moral toženkinemu odvetniku navodilo za pripoznavo zahtevka dati predsednik nadzornega sveta, ki pa s tem, kot je sodišče ugotovilo v dokaznem postopku, ni bil seznanjen, niti pripoznave zahtevka ni odobril. Sodišče prve stopnje je zato štelo, da izjava o pripoznavi ni bila veljavna. Ker toženke ni zastopal predsednik nadzornega sveta, tako kot to določa 283. člen ZGD-1, je prvostopenjsko sodišče presodilo, da je podan obnovitveni razlog iz 4. točke prvega odstavka 394. člena ZPP in izdano sodbo na podlagi pripoznave razveljavilo.

Odločitev o pritožbah2

7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Gospodarske družbe zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopniki).3 Družbo z omejeno odgovornostjo, v kakršni je organizirana toženka, tako praviloma zastopa eden ali več poslovodij (direktorjev).4 Za določene vrste sporov pa zakon glede zastopanja, tudi pri družbah z omejeno odgovornostjo, določa posebna pravila.5 Tako, v skladu z 9. alinejo 505. člena ZGD-1, o zastopanju družbe z omejeno odgovornostjo v sodnih postopkih proti poslovodjem odločajo družbeniki. V primeru, da ima družba z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, pa jo v sporih proti poslovodjem zastopa njegov predsednik. To izhaja iz smiselne uporabe 283. člena ZGD-1, na katero v takšni situaciji napotuje določba njegovega 514. člena.

9. Bistveni pritožbeni očitek se nanaša na uporabo posebnega pravila iz 283. člena ZGD-1, ki smiselno določa: „Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom poslovodstva.“. Pritožnici menita, da pravilo v tej zadevi ni uporabljivo zato, ker tožnik, sicer direktor toženke, v pravdi ne nastopa kot njen poslovodja, temveč sodno varstvo uveljavlja kot neizbrani kandidat za novega (naslednjega) direktorja družbe. Vendar določbo 283. člena ZGD-1 razlagata preozko.

10. Namen posebnega pravila o zastopanju družbe v sporih proti poslovodjem iz 283. člena ZGD-1 je prav v tem, da se prepreči navzkrižje interesov poslovodje z interesi družbe, oziroma to, da bi ena in ista oseba zastopala obe stranki.6 Jasno je, da poslovodja (ne glede na to ali nastopa v svojstvu poslovodje ali ne) v takšnem sporu ne more varovati svojih in obenem zastopati koristi družbe, torej ravnati hkrati kot zastopnik družbe in kot zastopnik samega sebe. Stališče prvostopenjskega sodišča, da gre tudi v obravnavani zadevi za situacijo, ki jo ureja pravilo 283. člena ZGD-1, je zato pravilno. Da takšna kolizija ni dopustna, izhaja končno tudi iz splošnih procesnih pravil. V enakih procesnih situacijah, kjer zakonitega zastopnika ne določajo posebna pravila (tako, kot ga v obravnavanem primeru), lahko sodišče toženi stranki postavi kolizijskega začasnega zastopnika na podlagi določb 2. in 3. točke drugega odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

11. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na načelo pravne enakosti, češ da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje (procesnega) položaja med neizbranimi direktorskimi kandidati. Položaj neizbranih kandidatov, ki niso povezani s poslovodenjem, se od položaja kandidata, ki je tudi trenutni poslovodja družbe, v sodnem sporu zoper družbo razlikuje prav v bistvenem - prvi se namreč v takšni pravdi, za razliko od drugega, nikoli ne bi znašli v položaju, ko bi morali izbirati med nasprotnimi interesi.

12. Tožnik se neutemeljeno sklicuje tudi na neoperativnost nadzornega sveta, češ da se ta ni uspel sestati oziroma sprejemati sklepov. Zakon za zastopanje družbe proti poslovodjem namreč ne pooblašča nadzornega sveta, ampak njegovega predsednika. Tega toženka ima in ga je imela. Tožnikove pritožbene navedbe v zvezi s pogoji za izdajo zamudne sodbe in toženkini pritožbeni očitki v zvezi s kršitvijo določb 98. člena ZPP, pa bodo kvečjemu stvar (nadaljnjega) nadomestitvenega postopka pred sodiščem na prvi stopnji (400. člen ZPP).

Sklepno

13. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom v obnovljenem postopku pravilno in zakonito razveljavilo sodbo na podlagi pripoznave, ki jo je podal pooblaščenec toženke, ki ga je pooblastil za zastopanje tožnik. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je obe pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, tako kot mu to nalaga določba 2. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeni stroški

14. Pravica do povračila stroškov v zvezi z odločitvijo sodišča o obnovi postopka je v konkretnem primeru odvisna od uspeha o glavni stvari. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da pridrži tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP).

1 V njem ga je za zastopanje družbe pooblastil tožnik kot njen (takratni in zdajšnji) direktor. Glej prilogo B 29. 2 Ta sodni postopek se je začel po začetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E. Zato se zanj uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku, vključno z novelo E (od tu ZPP). 3 Glej določbo iz prvega odstavka 32. člena ZGD-1. 4 Glej pravilo iz prvega odstavka 515. člena ZGD-1. 5 Glej dr. Aleš Galič, v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba in Založba UL RS, Ljubljana, 2006, 1. knjiga, stran 341. 6 Tako tudi dr. Rado Bohinc v komentarju 283. člena ZGD-1, v: Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, ur. prof. dr. Marijan Kocbek, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 422.