Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cpg 278/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CPG.278.2016 Gospodarski oddelek

vpliv začetka prisilne poravnave na začete pravdne postopke
Višje sodišče v Ljubljani
15. april 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sam začetek postopka prisilne poravnave na obravnavani postopek nima nobenega vpliva. Posledico, da bi sodišče lahko ugodilo zahtevku zgolj pod pogoji, določenimi v prisilni poravnavi, bi lahko povzročila šele njena pravnomočna potrditev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 76936/2014 z dne 9. 6. 2014, v 1. in 3. točki izreka obdržalo v veljavi tako, da je toženi stranki naložilo v plačilo: - 126,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 10. 2013, - 126,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2013, - 126,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2013, - 128,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2014, - 128,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2014, - 128,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2014, - 128,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2014 in - izvršilne stroške v višini 44,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2014 (I. točka izreka).

V preostalem delu 1. in 3. točke izreka je citirani sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo 160,43 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka se „iz vseh pritožbenih razlogov“ pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). V tovrstnih sporih veljajo posebna postopkovna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo posamezne faze postopka. Skladno z drugim odstavkom 454. člena ZPP tako v sporih majhne vrednosti sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka ni zahtevala. Enotno stališče pravne teorije in sodne prakse je, da morajo stranke takšno zahtevo podati izrecno, in da ni mogoče šteti, da je podana že s tem, ko so podani določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje prič in/ali pravdnih strank).(1) Zgolj iz razloga, ker so bili v obravnavanem primeru takšni dokazni predlogi podani, torej sodišču naroka ni bilo treba izvesti.

6. Pravilno pa je tudi obrazložilo, da izvedba dokazov s predlaganimi zaslišanji, ni bila potrebna. Kot je pojasnilo, je tožena stranka terjatve tožeče stranke, ki se nanašajo na plačilo rednega vzdrževanja dvigal po Pogodbi št. 5969/07, 39/07-G z dne 21. 2. 2007 (in so v pritožbenem postopku še sporne), prerekala zgolj pavšalno, z navedbo, da zahtevek prereka po temelju. Skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP se dejstva, ki jih nasprotna stranka ne zanika, ali pa jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana. Priznanih dejstev pa ni treba dokazovati. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je terjatev tožeče stranke v tem delu priznana in dokazov v zvezi s tem ni izvajalo. Višje sodišče pri tem dodaja, da tožena stranka dokaznega predloga za zaslišanje A. A. sploh ni podala v zvezi s tem delom zahtevka, ampak zgolj za potrditev dejstva, da tožena stranka ni oddala naročila za ostale storitve (ki so presegale redno vzdrževanje po pogodbi). Glede teh je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo že na podlagi trditev pravdnih strank in listinskih dokazov, zato zaslišanje predlagane priče ni bilo potrebno.

7. Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja o nesklepčnosti tožbe. Do tega pride, kadar iz navedb v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. V obravnavanem primeru je tožeča stranka (v zvezi s še spornim delom zahtevka) navedla, da terjatev izhaja iz rednega vzdrževanja dvigal, ki ga je izvajala v skladu s prej citirano Pogodbo, v kateri je bila dogovorjena tudi cena, ki jo mora tožena stranka mesečno plačevati za opravljene storitve. Navedla je tudi, da je storitve opravila, zato zahteva njihovo plačilo. Iz navedenega izhaja utemeljenost postavljenega zahtevka, kar pomeni, da je tožba sklepčna.

8. Na odločitev ne more vplivati niti sklicevanje tožene stranke na dejstvo, da se je 6. 11. 2015 nad njo začel postopek prisilne poravnave, ki se vodi pod opr. št. St 4484/2015. Sam začetek postopka prisilne poravnave na obravnavani postopek nima nobenega vpliva. Posledico, da bi sodišče lahko ugodilo zahtevku zgolj pod pogoji, določenimi v prisilni poravnavi, bi lahko povzročila šele njena pravnomočna potrditev (217. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Tožena stranka ne zatrjuje, da bi do tega že prišlo (zatrjuje le, da se je postopek začel). Da je postopek še v teku, pa izhaja tudi iz spisa St 4484/2015. Dodati velja, da za odločitev o zadevi ni relevantno niti to, ali je tožeča stranka obravnavano terjatev v postopku prisilne poravnave prijavila. Četudi tega ni storila, namreč njena terjatev ni prenehala.

9. Glede na navedeno pritožbeno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, sodbo sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka) potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožeča stranka pa mora svoje pritožbene stroške kriti sama. Odgovor na pritožbo namreč ni pripomogel k odločitvi višjega sodišča in zato stroškovno ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722 in obsežna sodna praksa, npr. odločbe VSL II Cpg 1817/2014, II Cpg 748/2013, II Cpg 1264/2015, II Cpg 1264/2015.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia