Jedro

Taksno pravo za primer subjektivnega kopičenja zahtevkov ne določa posebne obveznosti plačila sodne takse za vsak zahtevek posebej. Pač pa prvi odstavek 18. člena ZST-1 določa, da se za postopek na posamezni stopnji plača enkratna taksa. Za postopek na pritožbeni stopnji se torej plača ena sama sodna taksa, ne glede na število pritožb iste tožnice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, prvostopenjski sklep se spremeni tako, da se ugodi ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog opr. št. I Pg 59/2012 z dne 23. 1. 2017 za plačilo sodne takse po tar. št. 1121 ZST-1 v znesku 62.955,00 EUR, plačilni nalog se razveljavi in se ugotovi, da je bila sodna taksa že plačana.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Spor se vodi glede plačila sodne takse za pritožbo, ki jo je vložila tožeča stranka.

2. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog. V svojem sklepu je ugotovilo, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper šest toženk kot solidarnih dolžnikov za sopovzročeno škodo. Od njih je zahtevala nerazdelno plačilo 9.024.603,82 EUR. Zoper vsako od toženk bi lahko tekel ločen postopek, saj je zoper vsakega sospornika mogoče izdati različno sodbo. Sodišče je že izdalo delno zamudno sodbo 3. 4. 2014 zoper prejšnjo prvo toženko, zoper prejšnji četrto in šesto toženki pa delno sodbo 21. 9. 2015. Zoper to delno sodbo je tožeča stranka že vložila pritožbo. Zanjo je tudi že plačala sodno takso po tar. št. 1121 ZST-1 v znesku 62.955,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je izdalo še zadnjo, tretjo delno (in hkrati končno) sodbo 21. 9. 2016 zoper preostale tri toženke.

3. Tožeča stranka v pritožbi navaja svoje mnenje, da je odločitev prvostopenjskega sodišča v nasprotju z 18. členom ZST-1 in v njem zapisanim načelom, da se plača enkratna taksa. Meni tudi, da ne more biti odvisno od odločitve sodišča, da bo izdalo delno sodbo, tudi še, kolikokrat bo stranka plačala sodno takso.

4. Za ponovno plačilo celotne sodne takse za vložitev pritožbe zoper tretjo sodbo ni bilo pravnega temelja. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).

5. Za odločanje v postopku s pritožbo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe za pritožbo zoper sodbo (1. odstavek 366. člena ZPP v povezavi s 3. odstavkom 34.a člena ZST-1).

6. Prvostopenjsko sodišče je samo natančno opisalo, da se je postopek sprva vodil zoper šest toženk in da so bile zoper teh šest toženk izdane 3 delne sodbe; zadnja delna sodba (z dne 21. 9. 2016) je bila hkrati tudi končna sodba.

7. Dolžnost plačila sodne takse je urejena v ZST-1. Nedvomno je bila tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za pritožbo (tar. št. 1121 ZST-1). Da je tožeča stranka sodno takso za pritožbo že plačala, ko je vložila pritožbo zoper drugo delno sodbo (z dne 21. 9. 2015), je prvostopenjsko sodišče navedlo že samo in je razvidno tudi iz zaznamka na plačilnem nalogu (l. št. 453). V tej zadevi je treba odločiti o dolžnosti plačila sodne takse za vloženo pritožbo zoper tretjo sodbo.

8. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je bilo sosporništvo na strani tožene stranke navadno. Zoper posamezne toženke bi lahko tekli ločeni postopki. V civilnoprocesnem smislu je to pomenilo, da je tožeča stranka uveljavljala šest različnih glavnih zahtevkov.

9. Pravila taksnega prava so relativno samostojna in niso vezana izključno na pravila civilnega procesnega prava. Plačilo sodne takse je praviloma, vendar ne vselej vezano na zahtevek. Taksno pravo za primer subjektivnega kopičenja zahtevkov ne določa posebne obveznosti plačila sodne takse za vsak zahtevek posebej. Pač pa 1. odstavek 18. člena ZST-1 določa, da se za postopek na posamezni stopnji plača enkratna taksa. Za postopek na pritožbeni stopnji se torej plača ena sama sodna taksa, ne glede na število pritožb iste tožnice. Isto mora veljati tudi za posamezno toženko, če je toženk več. Glede na 1. odstavek 18. člena ZST-1 torej obveznost plačila sodne takse ne more biti odvisna od tega, koliko delnih sodb bo sodišče izdalo, dokler zakonodajalec tega ne bo uredil drugače kot doslej.

10. Pritožnica je zahtevala tudi plačilo stroškov za pritožbo po tarifni številki 3220 ZOdvT in v višini 50,00 EUR.

11. Postopek v zvezi s plačilom sodne takse se nanaša na razmerje med tožečo stranko in Republiko Slovenijo.

12. V glavni zadevi odloča sodišče o pravnem razmerju med tožečo in toženo stranko. Republika Slovenija ni niti tožena stranka, niti kakorkoli drugače udeležena v tem postopku.

13. 154. člen ZPP in naslednji zgolj dajejo pravni temelj za povrnitev pravdnih stroškov v glavni zadevi.

14. Ker kakšnega drugega pravnega temelja za povrnitev stroškov postopka v postopkih v zvezi s sodnimi taksami kot je prav 154. člena in naslednji ZPP, jih bo torej morala nositi tožeča stranka sama.