Jedro

V sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP), kar velja tudi v primeru umika tožbe. Vedno je pri tem treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Brezpogojna uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP zato ne prihaja v poštev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku spremeni tako, da se glasi: "Pravdni stranki krijeta svoje pravdne stroške."

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je zaradi umika tožbe ustavilo postopek in tožniku naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov v znesku 177,06 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da pravdni stranki nosita svoje pravdne stroške. Navaja, da mu je toženka po sklenitvi sodne poravnave v zadevi IV P 293/2012 Okrožnega sodišča v Celju ves čas preprečevala stike z njuno hčerko A. Ker so se razmere na strani toženke ves čas slabšale in je bila hčerka nameščena v krizni center za mlade, sam pa si je prizadeval vzpostaviti stik s hčerko, je vložil tožbo v tej zadevi. Ker otrok ni več pod toženkinim vplivom in je tožniku uspelo vzpostaviti stik s hčerko, v septembru 2017 pa je bila izdana odločba o namestitvi hčerke v rejniško družino, je tožbo umaknil. Sodišče bi moralo odločiti o stroških po določbi 413. člena ZPP, ne pa na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP), kar velja tudi v primeru umika tožbe. Vedno je pri tem treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Brezpogojna uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP zato ne prihaja v poštev. Odločitev prvega sodišča je sicer napačna že zato, ker ima toženka brezplačno pravno pomoč in bi moralo prvo sodišče, ko je tožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov, postopati po 46. členu ZBPP, vendar je to v zadevi drugotnega pomena.

5. Tožnik je z vložitvijo tožbe sledil svoji želji, da bi bilo bolje poskrbljeno za hčerko pravdnih strank kot je bilo pred tem. Hčerka je bila po razdoru med pravdnima strankama zaupana toženki v varstvo in vzgojo, pri čemer so bile v nadaljevanju bolj ali manj prisotne težave z izvrševanjem stikov med tožnikom in hčerko (daljše obdobje se stiki nato niso več izvrševali), kar je sčasoma privedlo do odtujitve hčerke v odnosu do očeta. Ker za hčerko pri toženki ni bilo ustrezno poskrbljeno in ker je tožnik želel v odnosu do hčerke nadomestiti izgubljeno, je vložil predmetno tožbo. Vzporedno je po uradni dolžnosti tekel postopek pri CSD X zaradi odvzema hčerke pravdnima strankama, v katerem je bila hči z začasno odločbo z dne 16. 9. 2016 nameščena v K., nato pa na podlagi odločbe z dne 31. 8. 2017 (po vložitvi tožbe v tej zadevi) odvzeta roditeljema in zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo rejniški družini. Ker je bilo s tem za hčerko ustrezno poskrbljeno (v tem času pa so se uredili tudi stiki med tožnikom in hčerko), se je tožnik tudi v dobro otroka odločil za umik tožbe.

6. Zaradi celovite ureditve razmerij med pravdnima strankama, kar zajema tudi varstvo koristi njunega otroka (slednje je tudi v interesu njenih staršev), vse okoliščine zadeve narekujejo, da pravdni stranki krijeta svoje pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in spremenilo sklep prvega sodišča, kot je razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP). Iz istih razlogov je pritožbeno sodišče sklenilo, da tožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP).