Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka, ki je vedela za višino in zapadlost svojih obveznosti, je bila dolžna spremljati, ali je trajni nalog, ki ga je dala banki, bil realiziran ali ne. V kolikor pa ji je zaradi nepravilnega poslovanja banke nastala škoda, bo to škodo morala uveljavljati neposredno pri banki.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. I 1583/2006 z dne 26.3.2007 ostane v 1. točki izreka v veljavi za znesek 554,83 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneska 438,89 EUR od 30.5.2006 do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 115,94 EUR od 5.6.2006 do plačila ter v 3. točki izreka stroške izvršilnega postopka. V presežku je v 2. točki izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. I 1583/2006 z dne 26.3.2007 v 1. točki izreka razveljavilo in zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Hkrati je v 3. točki izreka z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 248,62 EUR.
Zoper sodbo vlaga laično pritožbo tožena stranka. Vztraja, da je za neporavnavo obveznosti odgovorna banka, ki plačila preko trajnika ni realizirala kljub temu, da je na svojem računu, ki ga ima odprtega pri banki, vedno imela dovolj priliva. Del odgovornosti je tudi na tožeči stranki, ki je nikoli ni opozorila, da je banka prenehala plačevati njene obveznosti. Izvršbo pa je vložila več kot leto dni po tem, ko bi že moralo biti vse plačano.
Pritožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti, ki ga sodišče obravnava na podlagi določil 20. poglavja Zakona o pravdnem postopku. V postopkih v sporih majhne vrednosti je dovoljeno sodbo izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena ZPP).
Na prvi stopnji je bilo tako ugotovljeno, da je tožena stranka v trgovini tožeče stranke kupila hladilnik in štedilnik znamke G. in dne 21.2.2004 s pravnim prednikom tožeče stranke sklenila pogodbo o nakupu na trajnik. Znesek nakupa v višini 752,37 EUR se je nato tožena stranka zavezala plačati v 12 zaporednih mesečnih obrokih po 62,70 EUR. Tožena stranka je nato redno poravnala 5 mesečnih obrokov, zadnjega junija 2004, nadaljnja plačila pa niso bila realizirana. Tožena stranka je tako le delno izpolnila svojo pogodbeno obveznost (plačilo kupnine). Na podlagi določila 9. člena OZ so udeleženci v obligacijskih razmerjih dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Vsaka pogodba namreč ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke (125. člen OZ). Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka, ki je vedela za višino in zapadlost svojih obveznosti bila dolžna spremljati, ali je trajni nalog, ki ga je dala banki, bil realiziran ali ne. V kolikor pa ji je zaradi nepravilnega poslovanja banke nastala škoda, bo to škodo morala uveljavljati neposredno pri banki. Ker tožena stranka svojih obveznosti ni plačala pravočasno, je od zapadlosti posameznega obroka do plačila dolžna plačati tudi zamudne obresti (299. člen in 178. člen OZ), ne glede na to, da je tožeča stranka predlog za izvršbo vložila eno leto po preteku časa, ko bi morali biti vsi obroki že plačati.
Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se tako izkazali za neutemeljene, zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno v celoti zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).