Jedro

Ker je tožnik pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca vložil prepozno, niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo, saj socialni spor ni dopusten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. Iz pritožbe izhaja nestrinjanje z odločitvijo tožene stranke, ki je zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. V pritožbi podrobno pojasnjuje, koliko ima dopolnjene zavarovalne dobe v Republiki Sloveniji, v Republiki Hrvaški in v Republiki Bosni in Hercegovini. Skupno naj bi znašalo 15 let, 11 mesecev in 14 dni. Upoštevaje navedeno bi morala tožena stranka tožniku priznati pravico do sorazmernega dela pokojnine. Namesto tega pa je zahtevek zavrnila oziroma pritožbo kot prepozno vloženo zavrgla. Pritožbenemu sodišču predlaga, da toženi stranki naloži tudi plačilo odškodnine, povrnitev stroškov ter obresti od 2. 4. 2008 dalje. Če njegova zahteva ne bo ugodno rešena, pa bo sprožil postopek pred sodiščem EU.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik vložil tožbo zoper drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 4. 10. 2011, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba vložena zoper prvostopenjski sklep št. ... z dne 12. 7. 2011. Z navedenim sklepom je tožena stranka odločila, da se tožnikova pritožba, vložena zoper odločbo št. ... z dne 3. 3. 2011, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do pokojnine, kot prepozno vložena, zavrže. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v prvem odstavku 63. člena določa, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. V drugem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da v primerih iz prvega odstavka 63. člena ZDSS-1 socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno.

V sporni zadevi je tožena stranka z odločbo št. ... z dne 3. 3. 2011, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Navedena odločba je bila tožniku vročena dne 8. 3. 2011. Zoper odločbo je tožnik dne 14. 4. 2011 toženi stranki posredoval dopis, ki ga je tožena stranka štela kot pritožbo zoper prej citirano odločbo.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnik zamudil z zakonom določeni rok za vložitev pritožbe. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami) v prvem odstavku 235. člena določa, da se pritožba vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno. Pritožbeni rok se šteje za vsako osebo in za vsak organ, ki se mu odločba vroči, od dneva vročitve odločbe. Iz odločbe z dne 3. 3. 2011 je razvidno, da je tožena stranka tožnika tudi pravilno opozorila, da lahko vloži pritožbo v 15 dneh od vročitve odločbe. Rok za vložitev pritožbe je torej začel teči 9. 3. 2011 in je iztekel dne 23. 3. 2011. Tožnik do izteka roka ni vložil pritožbe, kar pomeni, da je prvostopenjska odločba z dne 3. 3. 2011 postala dokončna. Pritožba, vložena dne 11. 4. 2011 je bila vložena po izteku zakonsko določenega roka, zato jo je tožena stranka tudi utemeljeno zavrgla.

Ker je tožnik pritožbo vložil prepozno, torej po izteku pritožbenega roka, s tem tudi ni bila podana procesna predpostavka za sodno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato tožnikovo tožbo utemeljeno, na podlagi že citiranega drugega odstavka 63. člena ZDSS-1, zavrglo. Socialni spor namreč v tem primeru ni dopusten.

Ker sodišče zadeve ni obravnavalo po vsebini, so za rešitev sporne zadeve pravno irelevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na samo vsebino spora, torej na vprašanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.