Jedro

Predlagatelj mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovemu predlogu pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez odločitve sodišča ne bi mogel doseči. Tožeča stranka se v tej pravdni zadevi že nahaja v položaju, ki ga zasleduje s predlogom in ga z uspehom s predlogom ne more izboljšati. Zato v njej tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi Vrhovno sodišče določilo pristojnost tistega sodišča, pred katerim pravda že teče.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti pravnih poslov, s katerimi je prvi toženec v korist druge toženke odsvojil svoje premoženje, in pravnih poslov, s katerimi je druga toženka to premoženje nadalje obremenila, vse to pa z namenom, da se tožeči stranki onemogoči oziroma oteži izterjava njenih terjatev, ki jih uveljavlja zoper prvega toženca v več odškodninskih tožbah, ki temeljijo na odgovornosti uprave za zakonitost poslovanja gospodarskih družb. Tožeča stranka navaja, da se primarni zahtevki nanašajo na stvarne pravice na nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč. Poleg konkretne tožbe, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, napoveduje vložitev tožb pri Okrožnem sodišču v Krškem, v Celju in v Kranju. Zaradi pravne varnosti in zagotovitve enotnega obravnavanja spornih pravnih poslov tožeča stranka ocenjuje kot smiselno in skorajda nujno, da o vseh zahtevkih (glede vseh nepremičnin) odloči isto sodišče, to je Okrožno sodišče v Ljubljani. Zato tožeča stranka Vrhovnemu sodišču predlaga, da na podlagi določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za obravnavanje vseh tožb kot krajevno pristojno določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

2. Toženca v odgovoru na tožbo podpirata predlog tožeče stranke za delegacijo pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče tudi na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Vsakdo, ki zahteva sodno intervencijo pri uveljavljanju svojih (tudi procesnih) pravic ali pravnih interesov, mora zanjo izkazati pravni interes, na obstoj katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Predlagatelj mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovemu predlogu pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez odločitve sodišča ne bi mogel doseči. V konkretni zadevi postopek po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti vodi sodišče, ki je predmet predloga. Tožeča stranka se torej v tej pravdni zadevi že nahaja v položaju, ki ga zasleduje s predlogom in ga z uspehom s predlogom ne more izboljšati. Zato v tej pravdi tožeča stranka nima pravnega (in celo ne dejanskega) interesa, da bi Vrhovno sodišče določilo pristojnost tistega sodišča, pred katerim pravda že teče. 6. Ker predlog za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.