Jedro

Tožeča stranka je pridobila nepremičnino na podlagi prodajne pogodbe in je vložila ZK predlog za vpis lastninske pravice. V zemljiški knjigi je še vpisan prodajalec. Tretja oseba, ki zaseda sporno nepremičnino, se ne more sklicevati, da tožeča stranka ni lastnik sporne parcele in da zato nima zahtevkov po 92. členu SPZ. Tožena stranka ni izkazala nobenih pravic na sporni nepremičnini in zaseda brez pravnega naslova.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožene stranke proti sklepu o začasni odredbi z dne 12. 3. 2021. Sklenilo je, da bo o stroških odločilo s končno odločbo.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Tožeča stranka uveljavlja stvarnopravni zahtevek, ki temelji na lastninski pravici. Vendar tega ni izkazal, in zato nima pravnega interesa, saj ni lastnik nepremičnine. Lahko bi postavila le obligacijske zahtevke, ne pa tega. Na isti nepremičnini ne moreta imeti dve osebi lastninske pravice. Zato ni izkazana terjatev tožeče stranke. Lastnik je družba T. d. o. o. in ne tožeča stranka. Zemljiškoknjižni postopek še ni pravnomočno končan. Tako ne obstaja objektivni pogoj za izdajo začasne odredbe. Tožena stranka pa ni posegla v lastninsko pravico in zato ne obstaja subjektivni element. Sin tožene stranke A. A. ima hude zdravstvene težave in je bil že večkrat hospitaliziran. Tožeča stranka ne more uveljavljati zahtevkov proti tožencu, če bi jih morala eventualno proti njegovemu sinu. Ker so podatki v spisu drugačni kot v sklepu, je podana 14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Podlaga tožnikovega zahtevka je vrnitev v posest nepremičnine k. o. ... parcela 350/220. Gre torej za vrnitveni zahtevek po 92. členu SPZ. Tožeča stranka trdi, da ji nastaja škoda, ker tožena stranka zaseda to parcelo, katero tožeča stranka rabi za dokončanje ograje oziroma objekta in bo brez dokončanja plačevala visoke penale. Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu za izdajo začasne odredbe in predlogu ugodilo. Z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo ugovor.

6. Po drugem odstavku 92. člena SPZ mora lastnik dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico, in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Toženec meni, da tožnikova pogodba za nakup te parcele od zemljiškoknjižnega lastnika, ne zadostuje. Meni tudi, da ne zadostuje plomba v zemljiški knjigi, da se tožeča stranka vpiše kot lastnik. To pomeni, da tožena stranka ne zatrjuje, da ima toženec kakšno pravico na sporni parceli. Ker mu tožena stranka zaseda to parcelo, gre za odgovor na vprašanje, ali ima tožeča stranka napram tretji osebi (tožencu) močnejšo pravico. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženec (še) ni vpisan v zemljiško knjigo, gre za tak primer in je tožeča stranka izkazala z zadostno mero verjetnosti, da je lastnica sporne nepremičnine1. Tako je v teoriji in sodni praksi prevladujoče stališče, da je dovolj, da tožnik dokaže dejstva, ki dokazujejo, da je pridobil lastninsko pravico na stvari. Mogoč je nasprotni dokaz, vendar tožena stranka tega dokaza ne ponudi2. Tudi ne trdi, da bi bila kakšna ovira, da bi se dovolil vpis v zemljiško knjigo.

7. Tožena stranka v pritožbi še trdi, da ima posest njegov sin, to je A. A., ki pa je večkrat hospitaliziran. Glede tega ugovora je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, da sporno nepremičnino dejansko poseduje toženec. To je ugotovilo na podlagi predloženih fotografij (A39-A54), kjer so jasno in vidno naloženi predmeti. Tožeča stranka je tudi predložila pozive tožencu, naj preneha z onemogočanjem del tožnice, zapisnik o sprejemu kazenske ovadbe z dne 8. 3. 2021, ker je kot oseba, ki je z bagerjem podrla gradbeno ograjo ob sporni nepremičnini, naveden toženec. Sodišče je tudi pravilno ugotovilo, da je v predhodnem postopku toženec trdil, da je sin hospitaliziran v psihiatrični bolnišnici vsaj 14 dni, kar pomeni, da ni mogel skrbel za živali, ki so na kmetiji. Ker ni bilo drugih oseb kot toženec, je sodišče pravilno sklepalo, da je podana pasivna legitimacija za to začasno odredbo.

8. Podan je tudi subjektivni pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Tožeči stranki nastaja velika škoda, če ne bi končala objekta po gradbenem dovoljenju in v to sodi tudi izdelava ograje. Gre za visoke zneske in s tem je izkazana nenadomestljiva škoda.

9. Sklep ima razloge o vseh pravnorelevantnih dejstvih in tudi odgovori na ugovor tožene stranke. Zato ni podana uveljavljana kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

1 prim. iudicate, ki so objavljeni na strani 481, SPZ s komentarjem, A. Berden, GV Založba, Ljubljana, 2004. 2 Ibiden stran 477.