Jedro

Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. II Ig 96/00487 z dne 20.11.1996, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, z rubežem nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD.

Dolžnik je v ugovoru z dne 21.12.1999 navedel, da bi zadevo lahko uredili tudi s poravnavo, z odplačevanjem v mesečnih obrokih ali kako drugače. Ugovarja tudi glede izvedbe celotnega postopka, ker ni dokazano, da dolguje terjani znesek, oziroma tega zneska ne priznava.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zoper sklep z dne 2.12.1999 štelo kot neutemeljen (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi po 5. odst. 62. člena ZIZ.

Ugovor ni utemeljen.

Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnik namreč v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.

V zvezi z dolžnikovim predlogom za obročno odplačevanje dolga oziroma sklenitev poravnave, pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je v skladu s 307. členom ZOR dolžnik dolžan izpolniti svojo obveznost tako, kot se ta glasi. Zato je drugačen način izpolnitve dolga odvisen zgolj od upnikove volje.

Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter zadnjim odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika z dne 21.12.1999 zavrnilo kot neutemeljen in sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.