3. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 550/2004 z dne 3. 6. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 12. 12. 2002. S to odločbo je Ministrstvo v ponovljenem postopku, ob upoštevanju sodbe Vrhovnega sodišča št. I Up 543/2002 z dne 16. 10. 2002, delno ugodilo pritožbi pritožnika, odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Moste Polje, z dne 14. 1. 1997 delno odpravilo ter odločilo, da se pritožniku prizna pravica do doživljenjske mesečne rente, zavrnilo pa njegov zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja – taboriščnika. Ministrstvo je menilo, da je bil pritožniku z odločbo organa prve stopnje pravilno priznan status žrtve vojnega nasilja – ukradenega otroka od 3. 8. 1942 do 15. 5. 1945, da pa mu je bila na podlagi tako priznanega statusa po mnenju Vrhovnega sodišča napačno odmerjena doživljenjska mesečna renta. Ta gre pritožniku od uveljavitve Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – v nadaljevanju ZZVN) oziroma od vložitve zahtevka.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje taki odločitvi, saj meni, da mu gre status žrtve vojnega nasilja – taboriščnika in ne ukradenega otroka. Navaja razloge, s katerimi utemeljuje, zakaj se z ugotovitvijo, da v navedenem obdobju ni bil v nemških koncentracijskih taboriščih oziroma taboriščih, ki so poimensko navedena v prvem odstavku 13. člena ZZVN, temveč v posebnih taboriščih za otroke, ki so bili nasilno odvzeti oziroma ukradeni staršem, ne strinja. Navaja namreč, da nemška koncentracijska taborišča niso bila razvrščena kot italijanska in madžarska, prav tako naj bi sam način njegove aretacije ter nasilne ločitve od matere zaradi političnih in nacionalnih razlogov kazal na to, da je "taboriščnik". Dodaja, da je po znanstvenih ugotovitvah kategorija žrtev vojnega nasilja, kateri pripada, (poleg smrtnih žrtev) najbolj prizadeta skupina žrtev nacističnega nasilja na Slovenskem v in po drugi svetovni vojni.

3.Z navedbami, s katerim nasprotuje zaključku sodišča, da mu gre status žrtve vojnega nasilja – ukradenega otroka, očita pritožnik sodiščem zmotno ugotovljeno dejansko stanje oziroma nepravilno uporabo materialnega prava. Ustavno sodišče ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi izpodbijano sodno odločbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik ni izkazal. Na podlagi omenjenih navedb pritožnika lahko Ustavno sodišče izpodbijano odločitev preizkusi le z vidika skladnosti s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, za kršitev katere bi lahko šlo tudi v primeru očitno napačne odločitve. Stališču sodišča, da pritožniku glede na vojno nasilje, kakršnemu je bil izpostavljen, po ZZVN ne gre status žrtve vojnega nasilja – taboriščnika, temveč ukradenega otroka, pa tega ni mogoče očitati.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan