Jedro

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožeči stranki nastala škoda v stanovanju zaradi zamakanja v jeseni leta 2000, in ker je ugotovilo, da je bil vzrok zamakanja v stanovanje tožeče stranke zelo slabo stanje strehe v delu, kjer se nahaja kopalnica tožene stranke, ter v delu, kjer se nahaja terasa tožene stranke, pri čemer je toženec prizidek na mestu terase izdelal nestrokovno in malomarno in da so dela nedokončana, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo zahtevi tožeče stranke po povrnitvi škode.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.115.479,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.1.2001 dalje do plačila, ter da je tožena stranka dolžna odstraniti zgrajeno teraso na stavbi P. iznad svojega podstrešja in kopalnice in vzpostaviti prejšnje stanje skladno s pravili stroke in sicer teraso na nivoju obstoječe strehe stavbe, vse pa v roku 15-ih dni pod izvršbo. Sklenilo pa je tudi, da se tožbo v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke, da izvrši dela tako kot izhaja iz ocene odstranitve prizidka izvedenca G. z dne 30.11.2005, zavrže. Odločilo je še o stroških postopka in sicer, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 364.148,30 SIT stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.12.2005 dalje do plačila, prav tako v roku 15-ih dni.

Zoper sodbo se pritožuje toženec in navaja, da je za dogradnjo stanovanja priložil vso dokumentacijo in potrebna soglasja, kar bi moralo zadostovati tudi za sodišče. Navaja, da so se s prihodom tožnice, ki je leta 1993 kupila stanovanje pod njegovim, stvari kar naenkrat poslabšale, saj ga je začela preganjati, tudi preko sodišča in to traja že celih 12 let. Zaradi njenega ravnanja se čuti ogroženega in odločil se je, da se bo obrnil na ustanovo za ljudske pravice, ki naj skupaj z O.P. presodi, ali je njeno ravnanje pravilno. Navaja, da je tožnica izračunala, koliko bi stalo rušenje dograjenega, ni pa izračunala, koliko bi stala vnovična gradnja. Sam takšnih finančnih sredstev nima, saj že dve leti ne dela in je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Ravno zaradi tega si tudi ni angažiral pooblaščenca v tem postopku. To pa očitno tožnica izkorišča v svoj prid in ga še naprej preganja.

Pritožba ni utemeljena.

V pavšalni pritožbi tožena stranka izraža le svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje, vendar nobenega pritožbenega razloga ne konkretizira, le pavšalna navedba o neprimernem ravnanju tožeče stranke pa ne omogoča konkretnega odgovora. Pritožbeno sodišče je zato preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v smislu 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne kršitve določb postopka. Pravilno je ugotovilo vse dejanske okoliščine, pomembne za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka in je pravilno uporabljeno tudi materialno pravo, zato je odločitev pravilna.

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožeči stranki nastala škoda v stanovanju zaradi zamakanja v jeseni leta 2000, saj je bila prisiljena na novo narediti strope, stene na hodniku in v otroški sobi ter zamenjati tudi talno preprogo in ker je ugotovilo, da je bil vzrok zamakanja v stanovanje tožeče stranke zelo slabo stanje strehe v delu, kjer se nahaja kopalnica tožene stranke, ter v delu, kjer se nahaja terasa tožene stranke, pri čemer je toženec prizidek na mestu terase izdelal nestrokovno in malomarno in da so dela nedokončana, zaradi česar stavba ni zaščitena pred padavinami in tem ugotovitvam pritožnik ne oporeka, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo zahtevi tožeče stranke po povrnitvi škode v vtoževani višini, ter se pri odločitvi oprlo na določbo 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki ga je uporabilo za razsojo spornega razmerja, katero je nastalo že pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika - OZ. Prav tako je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca gradbene stroke ugotovilo, da bi bilo ob gradnji prizidka toženca nujno izvesti ojačitve in povezave s konstrukcijo stavbe z izvedbo vertikalnih in horizontalnih vezi, kar pa ni izvedeno, zato so se na stavbi pojavile razpoke, poseben problem pa bi prizidek predstavljal tudi ob morebitni potresni obremenitvi stavbe. Ob nadaljnji ugotovitvi, da izvedena dela niso zaključena do stopnje, da bi zaščitila fasado in stavbo pred zamakanjem, saj so zunanji zidovi prizidka na teraso neometani, delno je izveden le grobi obriz, del zidu pa je celo nebrizgan, zaradi česar stavba ni zaščitena pred padavinami in zato prihaja do poškodb ometa in nosilnih zidov pod stavbo, in tudi tem ugotovitvam pritožnik ne oporeka, je utemeljeno sodišče ugodilo tudi tožbenemu zahtevku, s katerim tožeča stranka zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja skladno s pravili stroke. Ta tožbeni zahtevek pa ima materialno pravno oporo v 1. odstavku 156. člena ZOR. Pritožbene navedbe o tem, da bo toženec zaradi ravnanja tožeče stranke poiskal pomoč ustanove za človekove pravice, so za ta postopek in za odločitev o tožbenem zahtevku pravno neupoštevne. Prav tako pa tudi dejstvo, da je toženec nezaposlen, prijavljen na zavodu za zaposlovanje in brez denarnih sredstev. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožbenemu zahtevku, pravilna. Neutemeljeno pritožbo je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).