- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 824/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.824.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Obstoj pogodbenega razmerja med upnikom in dolžnikomDolžnik zatrjuje, da ne obstaja pogodbeno razmerje med njim in upnikom, kar pomeni, da upnik neutemeljeno terja plačilo.
- Dokazno breme v izvršilnem postopkuDokazno breme, da poslovno razmerje med strankama obstoji, je na strani upnika, kar vpliva na obravnavo ugovora dolžnika.
- Obrazložitev ugovora dolžnikaUgovor dolžnika je bil obravnavan kot obrazložen, kljub temu da ni predložil dokazov.
- Postopek po ugovoru dolžnikaSodišče je razveljavilo sklep o izvršbi in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dolžnik v sicer skopem ugovoru zatrjuje relevantno dejstvo, namreč, da ne obstaja pogodbeno razmerje med upnikom in dolžnikom in torej upnik od njega neutemeljeno terja plačilo po odprtih postavkah iz svoje poslovne knjige. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga niti ne more dokazovati. Dokazno breme, da poslovno razmerje med strankama obstoji in da iz tega izvirajo terjatve upnika do dolžnika, je torej na strani upnika. To pa pomeni, da izostanek dokaznega predloga v ugovoru dolžnika ne pomeni, da ugovor ni obrazložen.
Izrek
s k l e n i l o : Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi v 2. točki, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naložilo, da v osmih dneh poravna glavnico 3.362,90 SIT, zamudne obresti, povrne izvršilne stroške v znesku 16.574,10 SIT ter dovolilo izvršbo za izterjavo navedene terjatve.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal. Navaja, da nima nobenega pogodbenega razmerja z upnikom in predlaga razveljavitev sklepa ter zavrnitev predloga za izvršbo.
Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neobrazložen in ga je v skladu s 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor je utemeljen.
Dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po določilu 5. odst. 62. čl. v zvezi z 2. odst. 53. čl. ZIZ mora biti tak ugovor obrazložen, v njem pa mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik v sicer skopem ugovoru zatrjuje relevantno dejstvo, namreč, da ne obstaja pogodbeno razmerje med upnikom in dolžnikom in zato upnik od njega neutemeljeno terja plačilo po odprtih postavkah iz svoje poslovne knjige. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga niti ne more dokazovati. Dokazno breme, da poslovno razmerje med strankama obstoji in da iz tega izvirajo terjatve upnika do dolžnika, je torej na strani upnika. To pa pomeni, da izostanek dokaznega predloga v ugovoru dolžnika ne pomeni, da ugovor ni obrazložen. Z zatrjevanim dejstvom dolžnik izpodbija sklep na podlagi verodostojne listine v celoti, kar po določilu 2. odst. 62. čl. ZIZ narekuje sodišču razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in opravljenih izvršilnih dejanj, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Na ta način je pritožbeno sodišče na podlagi 3. tč 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. in 2. odst. 62. čl. ZIZ ugodilo ugovoru dolžnika ne glede nato, da ugovor sicer ni bil vročen upniku v odgovor. Morebiten odgovor upnika ne more imeti za posledico drugačne odločitve, saj se vsa relevantna sporna vprašanja nato meritorno obravnavajo v pravdnem postopku.