Jedro

S sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. Upnik izven meja pravnomočnega izreka sklepa o motenju posesti ter pravnomočnega sklepa o izvršbi nima varstva v vseh mogočih situacijah, za vsa motilna dejanja, ki so/bodo nastajala v bodoče, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno. Upnik se bo moral za dosego želenega, to je vožnje tudi z večjimi dostavnimi vozili po parceli dolžnikov, poslužiti drugih možnosti, ki mu jih dopušča pravni red.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod I ugodilo ugovoru dolžnikov in ustavilo izvršbo glede uveljavitve nedenarne terjatve, pod II pa odločilo, da je upnik dolžan v roku 8 dni povrniti dolžnikoma 179,85 EUR stroškov ugovornega postopka, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se po pooblaščencu pritožuje upnik. Opozarja, da iz izvršilnega naslova jasno izhaja, da sta dolžnika dolžna ne le odstraniti betonski zid, temveč mu tudi omogočiti, da neovirano izvaja soposest hoje in vožnje preko parc. št. 189/50 k.o. D.P. do dovozne poti, ki poteka po parc. št. 189/3 k.o. D.P. To je v sklepu z dne 5. 12. 2013 zapisalo tudi Višje sodišče v Mariboru in hkrati odločilo, da je za omogočanje neoviranega izvajanja soposesti potrebno tudi nivelirati zemljišče, na katerem je stal betonski zid. Navedenega sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo. Nivelacija zemljišča na parc. št. 189/50 ni bila izvedena. Da je potrebno izvesti nivelacijo zemljišča na navedeni parceli, je v zapisniku z dne 27. 8. 2013 zapisal že izvršitelj Z.K., pa tudi v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca A.V. z dne 12. 6. 2017 je bilo ugotovljeno, da je nivo parc. št. 189/50 višji od nivoja parc. št. 189/46 in dovozne poti na parc. št. 189/3. Opozarja, da izvršitelj B.G. in sodni izvedenec A.V. nista izvedla preizkusa vožnje z vozili na gospodujočo parcelo št. 189/46, ker to ni bilo možno zaradi neizravnanega zemljišča. Izvršitelj je to v svojem zapisniku tudi zapisal, sodni izvedenec pa je navedel, da se pot proti parc. št. 189/46 nadaljuje s padcem 0,45 m v dolžini 2 m. Izpostavi, da v izvršilnem naslovu ni nikjer določeno, da vožnja preko parc. št. 189/50 velja samo za osebna vozila. Sodni izvedenec je poskusil izvesti vožnjo na služnostno pot z normalnim dostavnim vozilom, vendar takšen poskus ni bil uspešen, ker se je zaustavilo že pri zavijanju na služnostno pot, kar izhaja iz izvedenskega mnenja. Zato je ocena sodnega izvedenca A.V., da lahko po služnostni poti vozijo dostavna vozila neutemeljena. Prav tako je izvršitelj v svojem poročilu zapisal, da je po služnostni poti mogoče peljati samo z osebnimi vozili povprečne velikosti. Da se je na služnostni poti izvajala vožnja tudi z dostavnimi vozili, je sodišče v motenjski sodbi tudi potrdilo z dokazi (slike v spisu). Pričakuje, da bo pridobljene pravice vožnje z vozili preko služnostne poti lahko izvajal tako, kot jih je neovirano izvajal pred postavitvijo ovir, kar pomeni, da se bo predmetna izvršba nadaljevala. Kot neutemeljeno ocenjuje mnenje sodnega izvedenca, ki ga je povzelo sodišče, da je možno dostavno vozilo zaustaviti na dovozni poti na parc. št. 189/3 in tovor raztovoriti na to dovozno pot, tovor pa nato prepeljati ali prenesti do njegove parcele. Navedeno je nesprejemljivo, saj bi s tem motil druge sosede. Pojasni, da je pred postavitvijo ovir na služnostno pot neovirano dostavljal stvari (premog, drva, hlevski gnoj za vrt, pohištvo, gospodinjske aparate, gradbeni material, pesek,...), to pravico načina dostave pa želi obdržati, zato predlaga sodišču, da se izvršilna dejanja nadaljujejo in da se odstranijo ovire, ki to pravico omejujejo. Navaja, da je dolžnik po odstranitvi betonskega zidu na služnostno pot na isto mesto postavil kovinska vrata z mrežo, ta vrata pa zagozdil z zagozdo, ki je upniku nedostopna, saj se nahaja na dolžnikovi strani vrat. Ugotovitve izvršitelja in izvedenca, da kovinska vrata nimajo kljuke in ključavnice ter da se zaradi tega lahko odpirajo in zapirajo, so neutemeljene. Dolžnik je zagozdo z njegove strani odstranil samo ob obisku izvršitelja in izvedenca, po končanem ogledu pa je vrata zaprl in zagozdil, na kar je sodišče še posebej opozoril v svojih ugovorih na njuna zapisnika in sodišču poslal slike zapiranja vrat s strani dolžnika. Predlaga, da se izvršilna dejanja nadaljujejo. Nadalje zavrača plačilo za mnenje izvedenca iz varščine. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve ugovora dolžnikov, dolžnikoma pa se v plačilu naložijo tudi stroški pritožbenega postopka, podredno za razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnika nasprotujeta pritožbenim izvajanjem upnika in se zavzemata za zavrnitev pritožbe. Priglašata pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V predmetni zadevi je bila dovoljena izvršba za izterjavo denarne in nedenarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru III P 281/2007 z dne 20. 9. 2007 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 70/2008 z dne 13. 5. 2008, s katerim je bilo dolžnikoma naloženo, da odstranita betonski zid dolžine 2,70 m na delu, ki se dotika stanovanjske hiše na parc. št. 189/50 ob meji s parc. št. 189/46 ter upniku omogočita, da neovirano izvaja soposest hoje in vožnje preko parc. št. 189/50 do dovozne poti, ki poteka po parc. št. 189/3 k.o. D.P., in poravnata pravdne stroške. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnikov po izteku roka in izvršbo glede uveljavitve nedenarne terjatve ustavilo (56. člen ZIZ), potem ko je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca A.V. in izvršitelja B.G. ocenilo, da sta dolžnika odstranila sporni betonski zid in upniku omogočila izvajanje soposesti hoje in vožnje z osebnimi ter majhnimi dostavnimi vozili preko njune parcele do dovozne poti, ki je v lasti tretje osebe.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno obrazložilo in pravilno zaključilo, da je nedenarna terjatev upnika prenehala, zato je ugovor dolžnikov po izteku roka utemeljen. Ugovor po izteku roka mora temeljiti na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe, in ga lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Sodišče je pri odločanju utemeljeno izhajalo iz ugotovitev sodnega izvedenca A.V. v izvedenskem mnenju z dne 12. 6. 2017, ki so potrjevale ugotovitve izvršitelja B.G. zapisane ob ogledu dne 17. 7. 2015. Iz teh jasno izhaja, da je bil sporni betonski zid odstranjen, omogočen pa je tudi prehod po služnostni poti z osebnimi vozili in manjšimi dostavnimi vozili do dovozne poti. Glede na listine v spisu je soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da je bila obveznost dolžnikov, odprava motilnega dejanja in vzpostavitev stanja, določenega v izvršilnem naslovu, opravljena, zato se izvršilni postopek glede nedenarne terjatve ne more več nadaljevati.

8. Pritožba izpostavlja, da ni bila izvedena nivelacija zemljišča na parc. št. 189/50 k.o. D.P., zato ni pogojev za ustavitev predmetne izvršbe. Res se sodišče prve stopnje do navedenega v izpodbijanem sklepu ni izrecno opredelilo, je pa v zvezi z ugotavljanjem, ali je terjatev upnika prenehala, kot sta to v ugovoru po izteku roka z dne 26. 1. 2017 zatrjevala dolžnika, izhajalo iz ugotovitev sodnega izvedenca A.V., ki so potrjevale ugotovitve izvršitelja B.G., da je upniku omogočeno izvajanje soposesti hoje in vožnje po služnostni poti, ki poteka na parc. št. 189/50, kar se dolžnikoma nalaga v izvršilnem naslovu. Nivelirati pomeni zmanjšati razlike v nivojih. Upnik je v pritožbi pravilno povzel navedbe pritožbenega sodišča iz sklepa z dne 5. 12. 2013, da je za omogočanje neoviranega izvajanja soposesti potrebno tudi nivelirati zemljišče, vendar v tej zvezi ne gre spregledati, da sta dolžnika takrat sporni betonski zid zgolj odrezala na nivo služnostne poti, ostala pa je razlika med nivojem služnostne poti in nivojem dela poti, ki je v lasti upnika. Zaradi te razlike upniku takrat dejansko še ni bilo omogočeno izvajanje soposesti hoje in vožnje, kot je bilo določeno v izvršilnem naslovu, se je pa to potem spremenilo, saj sta dolžnika služnostno pot s padcem 0,45 m na dolžini 2,6 m spojila s parcelo upnika, kar v izvedenskem mnenju z dne 12. 6. 2017 ugotavlja izvedenec A.V. Glede na sodno varstvo, ki ga je izbral upnik (motenjska tožba), v predmetnem postopku ni mogoče zahtevati, da bi se nivoja parcel št. 189/50 in 189/46 popolnoma izravnala. Dolžnika morata namreč v skladu z izvršilnim naslovom upniku omogočiti soposest hoje in vožnje, kar pa je mogoče tudi ob različnih nivojih parcel dolžnikov in upnika. Izhajajoč iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca A. V. ter v okviru tega napravljenih fotografij pritožbeno sodišče ocenjuje, da sama klančina, ki spaja služnostno pot s parcelo upnika, zmanjšuje razlike v nivojih med parcelama ter upniku, v nasprotju s pritožbenim prepričanjem omogoča tudi neovirano izvajanje soposesti hoje in vožnje po služnostni poti. V tem delu tudi ni mogoče mimo ugotovitev izvršitelja B.G. iz poročila z dne 15. 8. 2015, da je izvedenec gradbene stroke S.K., po projektu katerega sta dolžnika izvedla gradbena dela na služnostni poti, podal izjavo, da je teren parc. št. 189/50 izravnan s slepo ulico, ki je v lasti tretje osebe (parc. št. 159/3) in bi z večjo izravnavo terena bila nivelacija zemljišča pod cesto. Pritožbeni očitki v tem delu zato niso utemeljeni.

9. S postavitvijo ograje, ki nima ključavnice ali zapaha, dolžnika tudi po oceni pritožbenega sodišča nista kršila izvršilnega naslova. Upnik lahko soposest vožnje in hoje še vedno izvršuje, seveda pod nekoliko spremenjenimi pogoji. Upnik sicer v pritožbi opozarja, da je dolžnik vrata zagozdil z zagozdo, ki mu ni dostopna, vendar navedeno iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca A.V., na čigar ugotovitve je sodišče prve stopnje oprlo svoje zaključke, ne izhaja, na fotografiji, ki jo je k pripombam na izvedensko mnenje priložil upnik (priloga A13), pa je lesena zagozda slabo vidna. Pritrditi je oceni sodišča prve stopnje, da pa tudi sicer lesena zagozda ne predstavlja trajnostne ovire v izvrševanju soposesti hoje in vožnje po služnostni poti. Pojasniti je, da v kolikor bosta dolžnika v nadaljevanju kovinska vrata zaklepala ali kako drugače trajno ovirala njihovo odpiranje, ter s tem upniku dejansko onemogočala pri izvajanju soposesti hoje in vožnje čez parcelo 189/50 k.o. do dovozne poti, ki poteka po parc. št. 189/3 k.o., kar določa izvršilni naslov, bosta s tem ponovna motila posest na način, ki se v bistvenem ne bo razlikoval od prejšnjega motenja, kateremu je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 20. 9. 2007 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 70/2008 z dne 13. 5. 2008 nudilo sodno varstvo. V takem primeru bi lahko sodišče na upnikov predlog na podlagi istega izvršilnega naslova izdalo nov sklep o izvršbi (229. člen ZIZ).

10. Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo s tem, ko predpisuje predpostavke za nastanek določene pravice pove, katera dejstva mora stranka zatrjevati, da bo njena tožba uspešna. Tožeča stranka je tista, ki nosi breme dokazovanja za minimum tistih dejstev, ki so potrebna za nastanek s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice. V okviru posestnega varstva se varuje že gola dejanska oblast na stvari. Ko sodišče daje varstvo, upošteva samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje, ne pa pravice do posesti in tudi ne dobrovernosti posestnika (prvi dostavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ). V skladu z določilom 426. člena ZPP se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.

11. Upnik je v tožbi navedel, katera fizična ovira je motila njegovo soposest hoje in vožnje preko parc. št. 189/50 do dovozne poti, ki poteka po parc. št. 189/3, Okrajno sodišče v Mariboru pa je s sklepom z dne 20. 9. 2007, čemur je pritrdilo Višje sodišče v Mariboru s sklepom I Cp 70/2008 z dne 13. 5. 2008, odločilo o njeni odstranitvi na podlagi 34. člena SPZ. Opisal je motilno ravnanje - postavitev betonskega zidu dolžine 2,70 m na delu, ki se dotika stanovanjske hiše na parc. št. 189/50 ob meji s parc. št. 186/46, ter navedel, da je posest motena - onemogočena soposest hoje in vožnje preko parc. št. 189/50 k.o. do dovozne poti. Pomanjkanje podrobnejše določitve obsega izvajanja soposesti vožnje in hoje preko parc. št. 189/50 k.o. do dovozne poti parc. št. 189/3 k.o. (kje, v kakšni širini, za katera vozila,...) v izreku sklepa o motenju posesti v nasprotju s pritožbenim zavzemanjem ne pomeni, da je mogoče soposest izvajati v neomejenem obsegu ter z vsemi prevoznimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da izvršilno sodišče ne more nuditi varstva upniku, ki od dolžnikov pričakuje ravnanje, ki presega namen sodnega varstva po izvršilnem naslovu. S sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. Upnik izven meja pravnomočnega izreka sklepa o motenju posesti ter pravnomočnega sklepa o izvršbi nima varstva v vseh mogočih situacijah, za vsa motilna dejanja, ki so/bodo nastajala v bodoče, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno. Upnik se bo moral za dosego želenega, to je vožnje tudi z večjimi dostavnimi vozili po parceli dolžnikov, poslužiti drugih možnosti, ki mu jih dopušča pravni red (razširitev poti preko instituta nujne poti, tožba na prepoved vznemirjanj (212. člen SPZ,...). Dolžnikoma tudi ni mogoče pripisati kakršnekoli odgovornosti za to, da je dovozna pot na parc. št. 189/3, ki je v lasti tretje osebe, široka le 3,10 m in na zahodni strani omejena z ograjo, kar večjim vozilom onemogoča vzvratno zapeljati na parc. št. 189/50, kar je v izvedenskem mnenju ugotovil sodni izvedenec A.V., zato se od njiju v tem delu tudi ne more pričakovati kakšnega pozitivnega ravnanja (izpolnitve) v smeri naloženih obveznosti po izvršilnem naslovu. Iz fotografij v spisu namreč izhaja, da ograje na dovozni poti, ki upnika omejuje pri zavijanju na služnostno pot, sprva ni bilo, vendar ker dovozna pot ni v lasti dolžnikov, za morebitno motenje izvajanja soposesti vožnje in hoje upnika v tem delu ne moreta odgovarjati.

12. Pritožba utemeljeno opozarja, da je izvedensko mnenje v delu, v katerem izvedenec pojasnjuje, da je možno dostavno vozilo zaustaviti na dovozni poti na parc. št. 189/3 in tovor raztovoriti na dovozno pot, kar je v razloge izpodbijanega sklepa povzelo tudi sodišče prve stopnje, neživljenjsko. Navedeno ob dejstvu, da je po parc. št. 189/50 mogoče voziti z osebnimi vozili in manjšimi dostavnimi vozili, kot je bilo v postopku ugotovljeno, in kar omogoča razlago, da je tovor mogoče pripeljati tudi na upnikovo parcelo, ni vplivalo na pravilnost sprejete odločitve.

13. Ker upnik zoper odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa ni podal konkretnih pritožbenih navedb, je pritožbeno sodišče odločitev v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti, pri tem pa nepravilnosti ni ugotovilo.

14. Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. O pritožbenih stroških upnika ni bilo odločeno, ker jih ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedbe dolžnikov v odgovoru na pritožbo k pritožbeni presoji niso pripomogle, zato sama krijeta svoje stroške, ki sta jih imela s to vlogo (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).