Jedro

Zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), zato je neutemeljen tožbeni ugovor v smislu katerega je tožnik zamolčal lastništvo malo vrednih delnic.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odločila, da prosilec ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v roku šestih mesecev od izdaje te odločbe. V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 15. 7. 2011 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve odgovora na tožbo po odvetniku ter nadaljnjega zastopanja v postopku na prvi in drugi stopnji v zadevi opr. št. P 126/2011, ki se vodi pri Okrožnem sodišču na Ptuju. Prosilec je v obrazcu prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim navedel (obkrožil), da ni lastnik vrednostnih papirjev. Iz vpogleda v evidenco Centralne klirinško depotne družbe pa je nasprotno razvidno, da je lastnik 15 vrednostnih papirjev „Sklad za vzpodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka- redne“. To pomeni, da je v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel neresnične podatke da ni lastnik vrednostnih papirjev. Glede na navedeno je tožena stranka odločila tako, kot izhaja iz izreka te odločbe in v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 96/2004-UPB1 ter 23/2008) zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnik v tožbi navaja, da ni vedel, da je lastnik navedenih vrednostnih papirjev. Še kot mladoleten je na podlagi 31. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij pridobil lastninski certifikat v najnižji določeni nominalni vrednosti 200.000 SIT. Zaradi njegove mladosti je vse zadeve zanj kot zakonita zastopnica upravljala njegova mati A.A. Tako je urejala tudi vse zadeve glede tožnikovega lastniškega certifikata in njegove zamenjave za vrednostne papirje, pri čemer pa tožnika o tem ni obveščala. Določba petega odstavka 20. člena ZBPP se ne sme razlagati le dobesedno, temveč jo je treba razlagati v skladu z njenim namenom. Namen določbe je, da se prosilcu, ki zavestno navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, za šest mesecev onemogoči ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Pri tem morajo biti podatki, ki jih prosilec navaja takšni, da bi v primeru da bi jih pravilno navedel, pomenili neizpolnjevanje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V primeru tožnikovih vrednostnih papirjev je njihova nominalna vrednost 4,17 EUR, kar pomeni da nominalna vrednost vseh tožnikovih vrednostnih papirjev znaša 62,55 EUR. Torej tudi če bi tožnik v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel, da je imetnik teh vrednostnih papirjev, to glede na vrednost vrednostnih papirjev ne bi negativno vplivalo na izpolnjevanje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Kolikor pa prosilec neresnično navede podatke o premoženjskem stanju, ki v nobenem primeru ne bi vplivali na izpolnjevanje premoženjskega pogoja, pa ne more biti sankcioniran z zavrnitvijo brezplačne pravne pomoči in prepovedjo vložitve prošnje v naslednjih šestih mesecih. Na podlagi navedenega je mogoče skleniti, da tožnik zaradi opravičljive zmote ni vedel in ni mogel vedeti, da je imetnik vrednostnih papirjev, navedba imetništva vrednostnih papirjev pa tudi ne bi vplivala na izpolnjevanje premoženjskega pogoja in s tem na vsebinsko odločitev o odobritvi brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč zakonito zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker tožnik ni navedel vseh relevantnih podatkov glede premoženja s katerim razpolaga. V zvezi z obravnavano problematiko je v 20. členu ZBPP med drugim določeno, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec v (navedeni) izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik 15 delnic, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke Centralne klirinško depotne družbe.

Glede na to, da zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), je neutemeljen tožbeni ugovor v smislu katerega gre za malo vredne delnic, ki jih je tožnik dobil z zamenjavo lastniškega certifikata še v času njegove mladoletnosti.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS št. 105/2006 in 62/2010).

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.