Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Opustitev ravnanja po členu 363/3 ZTVP-1 je bistvena kršitev določb postopka iz člena 25/2-3 ZUS samo, če je agencija oprla svojo odločitev na dejstva, ki so sporna, tožeči stranki pa ni prej dala možnosti, da se o njih izjavi.
Ali oseba, ki zahteva izdajo dovoljenja, izpolnjuje pogoje za člana uprave borzno posredniške družbe, ugotavlja agencija na podlagi dokazov o izpolnjevanju pogojev iz 85. člena ZTVP-1, na podlagi informacij, ki jih dobi pri predstavitvi (četrti odstavek 86. člena ZTVP-1), in na podlagi podatkov, ki jih je pridobila na drug način (peti odstavek 86. člena ZTVP-1).
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z odločbo z dne 25.10.2000 št... zavrnila zahtevo tožnika za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v borzno posredniški družbi.
Odločbo tožene stranke izpodbija tožeča stranka s tožbo. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki zaradi ponovnega odločanja.
V odgovoru na tožbo predlaga tožena stranka zavrnitev tožbe kot neutemeljene.
Tožba ni utemeljena.
Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list. RS, št. 56/99; v nadaljevanju: ZTVP-1) določa v 330. členu, da preizkusi sodišče odločbo agencije v mejah razlogov, navedenih v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 25. člena ZUS.
Tožeča stranka uveljavlja v tožbi samo razloge iz 3. točke prvega odstavka 25. člena ZUS (primerjaj: drugi odstavek 324. člena ZTVP-1). Pri tem samo opravičuje in pojasnjuje dejanja, ki so bila podlaga izpodbijani odločitvi.
Po petem odstavku 86. člena ZTVP-1 zavrne agencija zahtevo za izdajo dovoljenja, če izhaja iz podatkov, s katerimi razpolaga, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili ... varnega in skrbnega poslovanja.
Ali oseba, ki zahteva izdajo dovoljenja, izpolnjuje pogoje za člana uprave borzno posredniške družbe, ugotavlja agencija na podlagi dokazov o izpolnjevanju pogojev iz 85. člena ZTVP-1, na podlagi informacij, ki jih dobi pri predstavitvi (četrti odstavek 86. člena ZTVP-1), in na podlagi podatkov, ki jih je pridobila na drug način (peti odstavek 86. člena ZTVP-1).
Agencija je ugotovila, da tožnik po šestem odstavku 85. člena ZTVP-1 sicer izpolnjuje zahtevo iz 1. točke petega odstavka 85. člena ZTVP-1. Upoštevajoč podatke iz predstavitve in na drug način pridobljene podatke pa je prišla do zaključka, da tožnik ni strokovno usposobljen in nima lastnosti in izkušenj za vodenje poslov borzno posredniške družbe. Podatki, pridobljeni na drug način, bi po mnenju agencije upravičevali odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe, če bi ga tožnik že imel. Takšni podatki so zato podlaga tudi za zavrnitev zahteve za njegovo izdajo.
Sodišče se strinja s stališčem agencije. Meni pa, da je v takšnem primeru treba načeloma ravnati tako, kot določa ZTVP-1 za postopek za odvzem dovoljenja. To pomeni, da bi bilo treba smiselno ravnati po tretjem odstavku 363. člena ZTVP-1 in tako omogočiti tožniku, da se izjavi o tistih razlogih za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja, ki bi sicer bili relevantni za odvzem dovoljenja, če bi ga že imel (primerjaj: 364. člen ZTVP-1). Tega agencija ni storila. To bi lahko bila bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke tretjega odstavka 25. člena ZUS, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti (330. člen ZTVP-1), če bi šlo za sporna dejstva. Sodišče namreč meni, da bi bila opustitev ravnanja po tretjem odstavku 363. člena ZTVP-1 bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke tretjega odstavka 25. člena ZUS samo, če bi agencija oprla izpodbijano odločitev na sporna dejstva. To pa jih ni. Zato lahko tudi sodišče upošteva za odločitev dejstva, za katere izhaja iz tožbe, da niso sporna (primerjaj 58. člen ZUS).
Dolžnosti članov uprave borzno posredniške družbe po tretjem odstavku 87. člena ZTVP-1 so tudi zagotovitev organizacije sistema notranjih kontrol na vseh področjih poslovanja borzno posredniške družbe in notranje revizije. Agencija je na podlagi tožnikove predstavitve ugotovila, da v BPD ... d.o.o., v kateri je bil tožnik direktor, sistem notranjih kontrol in revizije ni organiziran. Že sama ta okoliščina lahko ogrozi poslovanje borzno posredniške družbe po pravilih varnega in skrbnega poslovanja in je zato po petem odstavku 86. člena ZTVP-1 samostojen razlog za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja.
Kot sporno dejstvo s področja "drugih podatkov, s katerimi razpolaga" (peti odstavek 86. člena ZTVP-1), na katerega je agencija (tudi) oprla drugi razlog za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe, bi bilo po tožbenih navedbah na prvi pogled opredeliti samo eno. Tožeča stranka namreč trdi, da ni BPD ... d.o.o. vnašala v obrazce kot pooblaščene borzne posrednike oseb, ki niso bile pri njej v delovnem razmerju, ampak je do tega prišlo zaradi napak pri prenosu podatkov s strani Borze v Ljubljani. Da v bistvu tudi v tem primeru ne gre za sporno dejstvo, bo obrazloženo kasneje. V vseh ostalih primerih pa tožeča stranka dejstev, s katerimi je agencija utemeljila drugi razlog za svojo odločitev, ne zanika. Deloma jih opravičuje, deloma se o njih ne izjasni, deloma pa jih celo prizna.
Tožnik v tožbi priznava dejstvo, da je BPD ... d.o.o. brez naročila prodala 11.000 delnic lastnika J. C.. Pri tem se ne izjasni o ugotovitvi agencije, da je v dokumentaciji omenjene borzno posredniške družbe našla potrdilo o prejemu naročila J. C.. Tožnik tudi ne zanika ugotovitve agencije, da vsaj del potrdil o prejemu naročil ni sestavljen v skladu s predpisi. V nekaterih potrdilih ni navedena odgovorna oseba borzno posredniške družbe, v drugih pa to je, in sicer so navedene kot odgovorne osebe različne osebe. Ne glede na to, katera oseba je navedena kot odgovorna oseba, oziroma da ni kot odgovorna oseba navedena sploh nobena oseba, pa so vsa potrdila opremljena s podpisom iste osebe. Ravno tako tožnik ne zanika ugotovitve, da BPD ... d.o.o. dne 24.9.1999 pri prejemu preko štiridesetih naročil strank za prodajo delnic ... naročil ni vnesla v knjigo naročil v vrstnem redu njihovega prihoda, niti da je v odločbi navedenih primerih predlagala naročnikom potrdila o prejemu naročil z zamudo.
Tudi tisto dejstvo, za katero izgleda, da je sporno, to dejansko ni. Vnašanje oseb, ki niso bile v delovnem razmerju pri BPD ... d.o.o., kot pooblaščenih borznih posrednikov v obrazce, obravnava agencija kot napake, do katerih je prišlo zaradi zastarelega računalniškega sistema BPD ... d.o.o. Te ugotovitve pa tudi tožeča stranka ne zanika. Trdi samo, da je prišlo do napake pri prenosu podatkov s strani Borze v Ljubljani, ne pa, da je prišlo do napake iz razlogov na strani Borze.
Iz navedenega sledi, da je tudi dejstva, na katerih je agencija v izpodbijani odločbi utemeljila drugi razlog za zavrnitev zahteve, možno upoštevati na stopnji odločanja o utemeljenosti tožbe. Vsa ta dejstva pa so po 3. točki prvega odstavka 88. člena v zvezi s 3. točko drugega odstavka istega člena takšne kršitve dolžnosti člana uprave iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZTVP-1, da bi upravičevale odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe. Čim pa je tako, so tudi podlaga za zavrnitev zahteve za izdajo takšnega dovoljenja.
Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo.