Jedro

Če se v postopku nostrifikacije izkaže, da se program končane tuje šole znatneje loči od programa sorodne šole v RS, je pogoj za nostrifikacijo takega spričevala, da opravi prizadeti določene dopolnilne (nostrifikacijske) izpite.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2096/2000-15 z dne 13.12.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 2.10.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 15.5.2000, s katero je ta nostrificirala diplomo magistrskega študija, izdano leta 1972, ki jo je tožnica dosegla na The University of Hawaii, s pogojem, da do 10.5.2001 napiše in uspešno zagovarja magistrsko nalogo s področja splošnega jezikoslovja na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na mnenje strokovne komisije, ki služi kot podlaga in predlog senatu za sprejetje odločitve o nostrifikaciji. Iz mnenja komisije izhaja, da se glede predmetnikov oziroma učnih načrtov magistrska programa znatneje ne razlikujeta in sta enakopravna. Tudi odstopanja v trajanju programa strokovna komisija ni vrednotila kot bistvenega. Bistveno odstopanje med magistrskima programoma pa po mnenju strokovne komisije pomeni neizdelava magistrske naloge, ki je tožnica, kar med strankama ni sporno, ni izdelala. To pa je tudi po mnenju tožene stranke razlog za določitev dopolnilnih nostrifikacijskih obveznosti - izdelave in zagovora magistrske naloge.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 1. in 2. odstavek 8. člena Zakona o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SRS, št. 42/72, ZNTPS). Pritrdilo je odločitvi tožene stranke, da neobstoj magistrskega dela oziroma drugega primerljivega pisnega izdelka predstavlja takšno okoliščino, ki pomeni znatno odstopanje končanega magistrskega programa Univerze na Havajih od magistrskega programa Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in razlogom, ki jih je navedla za odločitev. Zavrnilo je tožbeni ugovor, da sta programa Univerze na Havajih (brez oziroma z diplomsko nalogo) enakovredna in da iz obeh izhajajo enake pravice, ker je za presojo v zadevi pomemben le tisti program končane tuje šole, ki ga je opravila tožnica. Presodilo je, da je za odločitev v zadevi pravno relevantno dejstvo le neobstoj magistrskega dela, ne pa učni program Univerze na Havajih. Glede na dejstvo, da poročilo strokovne komisije tožnici ni bilo vročeno, je ugotavljalo, ali je kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. Presodilo je, da zaradi te nepravilnosti ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke 3.odstavka 25. člena ZUS. Vsebina poročila je namreč povzeta v prvostopni odločbi, s tem pa je tožnici bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih pomembnih za odločitev. Zavrnilo je tudi tožbeni ugovor, da je dolgotrajnost postopka vplivala na odločitev. Pojasnilo je, da morajo upravni organi res izdati odločbe v zakonitih rokih iz 1. odstavka 218. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, ZUP/86), vendar gre za instrukcijski rok. Iz upravnih spisov pa ne izhaja, da je tožnica vložila tožbo zaradi molka organa.

Tožnica v obširni pritožbi ponavlja tožbene navedbe. Navaja, da Univerza na Havajih v smislu pravic, izhajajočih iz diplom, ne razlikuje med dizertacijskim in nedizertacijskim programom. Zato meni, da bi morala biti njena diploma obravnavana enako, kot če bi bila pridobljena v dizertacijskem programu. Glede na ZNTPS so za nostrifikacijo relevantne pravice izhajajoče iz diplome. Iz določbe 2. odstavka 8. člena ZNTPS ne izhaja, da je v primeru, če se program tuje šole znatneje loči od programa sorodne šole v Sloveniji, pogoj za nostrifikacijo spričevala, da predlagatelj izdela magistrsko nalogo. Pogoj za nostrifikacijo so glede na navedeno določbo ZNTPS lahko le izpiti. Nepravilno je tudi sklicevanje na določbe Statuta Univerze v Ljubljani, ker nostrifikacijo ureja zakon. Sodišče prve stopnje je nepravilno odločilo, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno v zadostni meri, saj v postopku ugotavljanja dejstev ni bilo. Zato ni jasno, na podlagi česa se je prvostopni organ opredelil, da sta programa enakovredna. Navaja, da ji ni bila dana možnost, ne pred prvostopnim organom in ne pred sodiščem prve stopnje, da bi lahko osebno podala svoje mnenje. Zaradi navedenega je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da navedeno dejstvo ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Tožnica ni imela možnosti, da bi odgovorila na ugotovitve strokovne komisije, zato nevročitev mnenja predstavlja bistveno kršitev. V postopku je bila pozvana na predložitev magistrske naloge, čeprav je že v prošnji za nostrifikacijo navedla, da je diploma pridobljena v nedizertacijskem programu in da magistrska naloga, kot jo pozna slovenski šolski sistem, ni bila izdelana. Izdelana je bila raziskovalna naloga, ki je ne hrani, prav tako je ne hrani Univerza na Havajih. Lahko pa bi preverili na Univerzi na Havajih, kaj je bila tema raziskovalnega dela. Ponavlja tožbene navedbe glede trajanja postopka. Predlaga tudi, da pritožbeno sodišče posreduje pri njeni zahtevi za vrnitev originalov vseh dokumentov, ki jih je morala priložiti k vlogi za nostrifikacijo.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrne. Poudarja, da mora študent magistrskega študija v skladu z določilom 155. člena Statuta Univerze v Ljubljani, ob koncu študija izdelati magistrsko delo, s katerim dokaže, da obvladuje področje, s katerega je tema njegovega dela in metodo znanstvenoraziskovalnega dela. Navedeno pomeni, da je izdelava magistrskega dela eden izmed pogojev za dokončanje študija in s tem sestavina študijskega programa, ki ga fakulteta mora upoštevati pri odločanju o nostrifikaciji v tujini pridobljenega spričevala.

Neobstoj magistrske naloge zato pomeni v okviru magistrskega študija bistveno odstopanje od študijskega programa in zato podlago za uporabo 2. odstavka 8. člena ZNTPS.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Nostrifikacijo v tujini pridobljenih spričeval ureja ZNTPS. Po določbi 1. odstavka 8. člena se pri odločanju o nostrifikaciji v tujini pridobljenega spričevala upošteva sistem šolanja v zadevni tuji državi, predmetnik oziroma učni načrt in program šole, na kateri je bilo spričevalo pridobljeno, pogoji za sprejem v šolo, trajanje šolanja, pravice, ki jih daje spričevalo v državi, v kateri je bilo pridobljeno, ter druge okoliščine, ki so pomembne za nostrifikacijo. Po 2. odstavku 8. člena ZNTPS, če se v postopku za nostrifikacije izkaže, da se program končane tuje šole znatneje loči od programa ustrezne oziroma sorodne šole v Republiki Sloveniji, je pogoj za nostrifikacijo takega spričevala, da opravi prizadeti določene dopolnilne (nostrifikacijske) izpite. Organ prve stopnje je odločitev sprejel na predlog Stalne nostrifikacijske komisije Senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predlog senatu podala na podlagi mnenja strokovne nostrifikacijske komisije. Iz upravnih spisov izhaja, da sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi izhajala iz mnenja strokovne komisije, ki temelji na formalni primerljivosti programa Univerze na Havajih in magistrskega programa Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je tožena stranka na podlagi mnenja komisije pravilno presodila, da mora tožnica za nostrifikacijo spričevala izdelati in zagovarjati magistrsko nalogo. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica obiskovala magistrski program brez diplomske naloge in da magistrske naloge ni izdelala. Glede na določbo 155. člena Statuta Univerze v Ljubljani, ki določa, da mora študent magistrskega študija ob koncu študija izdelati magistrsko delo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbene ugovore glede tožničinega študijskega programa in študijskega uspeha. Navedeni ugovori tudi po presoji pritožbenega sodišča na odločitev ne morejo vplivati, saj pomeni bistveno odstopanje v programih že odsotnost magistrske naloge.

Iz upravnih spisov izhaja, da tožnici res ni bilo vročeno mnenje strokovne komisije. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa s tem ni podana bistvena kršitev določb postopka. Organ je v upravnem postopku odločal na podlagi mnenja komisije, ki je odločala na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je v svoji zahtevi predložila in navedla tožnica. Odločitev temelji na dejstvu, ki med strankama ni sporno, to je neizdelavi magistrske naloge, ki pomeni izpolnjevanje formalnega pogoja za nostrifikacijo v tujini pridobljenega spričevala. Glede na navedeno tudi zaslišanje tožnice ne bi moglo vplivati in ne bi vplivalo na odločitev v stvari. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke 3. odstavka 25. člena ZUS.

Na pritožbeni ugovor glede trajanja postopka je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje.

Neutemeljen je predlog tožnice, naj pritožbeno sodišče posreduje pri njeni zahtevi za vrnitev listin, saj je predmet presoje v obravnavani zadevi zakonitost upravnega akta zoper katerega je sprožen upravni spor, ne pa delo upravnih organov.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.