Jedro

V skladu s 363. členom ZPP je pritožba, kot redno pravno sredstvo dovoljena le zoper odločitve sodišča prve stopnje in ne zoper procesne odločitve pritožbenega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo z dne 9. 1. 2020, naslovljeno dne 17. 1. 2020 na Vrhovno sodišče Republike Slovenije zoper sklep pritožbenega sodišča opr. št. Psp 309/2019 z dne 12. 12. 2019. Z slednjim sklepom je pritožbeno sodišče potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča z dne 1. 10. 2019 o zavrženju pritožbe zoper sklep pritožbenega sodišča opr. št. Psp 161/2019 z dne 22. 8. 2019. 2. Prvostopenjski sklep izpodbija tožnica smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, upošteva, da je toženi zavod zavajal in samovoljno posegel v pridobljene pravice, da se je spremenil šifrant podlage za zavarovanja in da se izvede pošten sodni postopek.

V nepregledni množici pritožbenih navedb zatrjuje, da so bili kršeni različni materialni predpisi, da so bila pri izračunu njene pokojnine vidna odstopanja, ki so bila v nasprotju s pogoji plačevanja prispevkov ob vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na dan, ko je začela plačevati prispevke. Osnova za plačilo prispevkov za širši obseg pravic naj bi bila od 2008 do 2012 za nekatere kategorije zavarovancev nižja, in sicer 30 % povprečne plače. V letih od 2008 do 2014 je plačevala prispevke za širši obseg pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Uveljavlja kršitve Evropske socialne listine, 2., 3., 3.a, 8., 14., 15., 16., 20., 21., 22., 23., 24., 26., 27., 29., 35., 54., 125., 127. in 153. člena Ustave RS, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o splošnem upravnem postopku, 257. in 158. člena Kazenskega zakonika, 6., 7., 13. in 17. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Splošne deklaracije človekovih pravic, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, itd. Sklicuje se na nekatere sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in povzema določbe Ustave RS, katere kršitev zatrjuje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja nobenih dejstev ali dokazov, da bi sploh nastal dvom v pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, izdanega ob dovolj razčiščenem procesnem stanju in pravilno uporabljenem Zakonu o pravdnem postopku1 (ZPP), ki je edino relevanten tudi za pritožbeno rešitev zadeve. Sklep sodišča prve stopnje vsebuje odločilne dejanske in pravilne procesno pravne razloge, zato je na pritožničine pavšalne, nejasne, in v okoliščinah konkretnega primera celo nelogične pritožbene navedbe zoper sklep o zavrženju pritožbe potrebno ponovno poudariti zgolj naslednje.

5. Iz bistveno pravilnih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnica 17. 1. 2020 na Vrhovno sodišče Republike Slovenije ponovno vložila pritožbo z dne 9. 1. 2020 zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 309/2019 z dne 12. 12. 2019. S slednjim sklepom je pritožbeno sodišče potrdilo prvostopenjski sklep opr. št. VI Ps 1954/2015 z dne 1. 10. 2019 o zavrženju pritožbe zoper sklep opr. št. Psp 161/2019 z dne 22. 8. 2019. Po tem, ko je bila laična vloga, poimenovana pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča, odstopljena v pristojno poslovanje prvostopenjskemu sodišču, jo je v okoliščinah konkretnega primera bilo potrebno kot nedopustno le zavreči. 6. V skladu s 363. členom ZPP je pritožba, kot redno pravno sredstvo dovoljena le zoper odločitve sodišča prve stopnje in ne zoper procesne odločitve pritožbenega sodišča. V obravnavani zadevi tako ni pogojev za njeno vsebinsko obravnavanje, saj jo je ob uporabi 343. člena v zvezi z 366. členom ZPP sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zakonito zavrglo. Navedena procesna okoliščina je edino bistvena tudi za odločanje o pritožbi zoper izpodbijani sklep, ki ne more biti uspešna.

7. Čeprav za rešitev obravnavanega primera pravno ni relevantno, sodišče pritožnici ponovno pojasnjuje, da ni pogojev za vsebinsko sojenje o starostni pokojnini. Na podlagi listin sodnega spisa iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno izhaja, da gre za sedmo pritožbo zoper procesni sklep pritožbenega sodišča o potrditvi sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju pritožb. Sicer je bil s sodbo opr. št. VI Ps 1954/2015 z dne 15. 5. 2017, potrjeno s sodbo opr. št. Psp 282/2017 z dne 14. 9. 2017, spor o višini starostne pokojnine že zdavnaj pravnomočno zaključen. V tem postopku vsebinsko sojenje ni dopustno. Ker ponovna pritožba zoper procesni sklep pritožbenega sodišča o potrditvi sklepa o zavrženi pritožbi, čeprav se dejansko in pravno stanje ni spremenilo, ni dovoljena, gre v bistvu za zlorabo procesnih pravic iz 11. člena ZPP, kot opozarja že sodišče prve stopnje.

8. Preostala pritožbena izvajanja ter pavšalno očitane kršitve številnih določb Ustave RS, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravnih aktov, do sklicevanja na nekatere judikate Evropskega sodišča za človekove pravice ne pogojujejo drugačne procesne odločitve od izpodbijane. Pritožbeno sodišče se zato v okoliščinah konkretnega primera do njih posebej ni dolžno niti opredeljevati.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.