Jedro

V obravnavani zadevi gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo ni bilo izdano, zato gre posledično za nelegalno gradnjo, s tem pa so izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskih ukrepov na podlagi 152. člena ZGO-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbena inšpektorica tožeči stranki odredila, da mora kot lastnik zemljišča in objekta takoj ustaviti gradnjo – rekonstrukcijo in spremembo zunanjega izgleda (zazidave okenskih odprtin) bivalne stavbe A., na zemljišču s parc. št. 110/4 k.o. …. Podrobno opisuje spremembe: v kletni etaži bivalne stavbe je bila izvedena delna rušitev kamnitega nosilnega notranjega zidu, v pritlični etaži je bila izvedena delna rušitev fasadnega zidu na zahodni strani ob delno porušenem južnem nižjem ostrešju; na severni strani pritličja je bila vratna odprtina razširjena, v etaži nadstropja na južni strani je bil nosilni kamniti obok ob zunanjem hodniku proti vzhodni strani razširjen; notranja kamnita nosilna stena v smeri vzhod – zahod je delno rušena; izveden je preboj širine cca 1 m in višine 1,80 m. V notranji nosilni kamniti steni na lokaciji dimovodov so izvedeni posegi v nosilno kamnito steno različnih dimenzij in oblik, v mansardi oziroma v podstrešju je izveden v nosilno steno ob in nad vratno odprtino v prostoru pod stolpičem na južni strani bivalne stavbe takšen poseg, da se je pojavil vpliv na preklado nad vrati; pod horizontalno armirano betonsko zidno vezjo na vzhodni strani je porušen opečni nosilni kolenčni zid, v pritlični etaži na severni strani bivalne stavbe A. so zazidane tri okenske odprtine. V zvezi z navedenim objektom je izrekla tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in sicer izvedba novih komunalnih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture; vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi; njihova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem; promet z njim ali z zemljiščem na katerem je, sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih pravnih poslov. V obrazložitvi odločbe navaja, da je ob ogledu dne 22. 6. 2011 ter na osnovi listin, pridobljenih iz Upravne enote Ravne na Koroškem, dokumentacije Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in dokumentacije Študijske knjižnice Ravne ugotovila, da lastnika objekta A. izvajata gradnjo – rekonstrukcijo in spremembo zunanjega izgleda (zazidave okenskih oprtih), bivalne stavbe A. brez gradbenega dovoljenja, ki bi ga za tovrstna dela morala imeti. A. je umetnostni spomenik, vpisan v register kulturne dediščine. Rekonstrukcija – posegi v nosilne stene bivalne stavbe A. mora zagotoviti po določilih ZGO-1 takšne tehnične zahteve za obravnavani objekt, da objekt izpolnjuje bistveno zahtevo 1 – mehansko odpornost in stabilnost objekta. Ta zahteva se dokazuje v delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, in sicer v načrtu gradbenih konstrukcij za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zagotavljanje bistvene zahteve 1 – mehanska odpornost in stabilnost objekta je javni interes. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je inšpektorica zaključila, da so podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi 152. člena ZGO-1. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožeče stranke s tem, da je izrek prvostopne odločbe dopolnila z odločitvijo, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. Po določbi 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) mora organ odločiti tudi o stroških postopka v izreku odločbe. V ostalem delu pa je ugotovila, da pritožba ni utemeljena. V zvezi z ugovorom tožeče stranke, da je postala lastnica sporne nepremičnine šele leta 2010, ko so bili gradbeni posegi že izvedeni in da ni bila investitorka v te gradbene posege, je tožena stranka odgovorila, da so inšpekcijski ukrepi zaradi nedovoljenih posegov v prostor v prvi vrsti uperjeni zoper investitorje, ki gradijo brez zahtevane (v zakonu predpisane) upravne odločbe. Ker pa je namen inšpekcijskih ukrepov vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred nedovoljeno gradnjo, sprememba lastništva ne more biti ovira za odpravo nezakonitega položaja, ki je vezan na obstoj objekta in se kaže v njegovi lastnosti – nedovoljenosti, ne pa v morebitnem subjektivnem prispevku inšpekcijskih zavezancev k takemu stanju. Izrek ukrepov osebam, ki postanejo lastniki nelegalne gradnje, ni izključen. Prav tako za status inšpekcijskega zavezanca ni potrebno, da bi morala tožnika sama nadaljevati z nedovoljenimi deli. Navedeno ima lahko vpliv na uveljavljanje civilno-pravnih zahtevkov proti investitorju (prodajalcu), medtem ko to dejstvo ne vpliva na vodenje inšpekcijskega postopka. Tožeča stranka je tako s pridobitvijo lastninske pravice na nelegalni gradnji prevzela vse pravice in obveznosti v zvezi z njo, zato jo zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je gradbena inšpektorica v zadevi nepopolno ugotovila dejansko stanje, saj ni upoštevala dejstva, da je postala zemljiškoknjižna lastnica navedenega objekta šele leta 2010, ko so bili sporni gradbeni posegi že izvedeni. Za navedeno okoliščino ni mogla vedeti, saj v zemljiški knjigi ni bila vpisana nobena prepoved iz določbe 158. člena ZGO-1. Oba tožnika po pridobitvi lastništva nista izvajala nobenih gradbenih posegov, zato je ukrep gradbene inšpekcije nepotreben oziroma prepozen in naslovljen na napačno pravno osebo. V nobenem dokumentu sporna stavba ni opredeljena kot bivalna stavba A., kot to navaja gradbena inšpektorica. Gradbena inšpekcija prav tako ne razpolaga z verodostojnimi podatki o posegih, ki naj bi bili izvedeni, oziroma ugotovitve temeljijo na podatkih raznih institucij. Z ukrepom bo tožeči stranki nastala nepopravljiva gospodarska škoda, ker že nekaj časa z Občino Ravne na Koroškem potekajo pogovori v zvezi z razrešitvijo problemov obnove A. Ukrep posega v pravice lastnika, saj ne moreta pridobiti dodatnih sredstev, da bi lahko pričela z deli na objektu. Tožeča stranka opozarja tudi na kršitev upravnega postopka, in sicer jima ni bila dana možnost, da bi se izjasnila o ugotovitvah inšpekcijskega ogleda, s čimer jima je bila kršena pravica, da kot stranki sodelujeta v inšpekcijskem postopku. Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep, izrečen na podlagi 152. člena ZGO-1. V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno. Nelegalna gradnja po točki 12.1. člena 2 istega zakona pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V obravnavanem primeru je šlo za gradnjo – rekonstrukcijo in spremembo zunanjega izgleda (zazidava okenskih odprtin) ter delnih rušitev posameznih delov stavbe, ki so v izpodbijani odločbi natančno opisani v okviru A., in sicer na parceli št. 110/4 k.o. …. Po določbi 3. člena ZGO-1 se lahko odstranitev objekta začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Drugi odstavek 3. člena določa, da lahko investitor na lastno odgovornost začne gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Rekonstrukcija objekta pa v skladu s točko 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pomeni spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kot 10 %. Nesporno v obravnavani zadevi gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo ni bilo izdano, zato gre posledično za nelegalno gradnjo, s tem pa so izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskih ukrepov na podlagi 152. člena ZGO-1. Po ustaljeni upravno-sodni praksi je inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje investitor objekta, če pa ta ni znan, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja. Navedeno posredno izhaja tudi iz določbe 157. člena ZGO-1, ki določa še druge sankcije pri nelegalni gradnji, kot na primer nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Navedena sankcija se primarno izreče investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt. V konkretnem primeru ni sporno, da sta tožeči stranki lastnici zemljišč in objektov. Tožnici sta postali lastnici nepremičnine na podlagi pravnega posla, sklenjenega leta 2010, medtem ko naj bi bili sporni posegi opravljeni že pred tem v letu 2007. Ne glede na navedeno pa sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da sta inšpekcijski zavezanki, saj sta s pridobitvijo lastninske pravice prevzeli vse pravice in obveznosti v zvezi z nepremičnino, zato jo tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor. Posledično sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je bil ukrep izrečen napačni osebi, ker sami nista bili investitorki del. Ne glede na to pa sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je bila prejšnja lastnica nepremičnine parcela št. 110/4 k.o. … družba B. d.o.o., ki je v letu 2008 pri upravnem organu vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov na parceli št. 110/3 (ena izmed parcel, na kateri stoji omenjeni kulturnozgodovinski spomenik), ki pa je bila z odločbo z dne 14. 7. 2008 zavrnjena, pooblaščenec navedene družbe (lastnice) je bil C.C., ki je tudi direktor tožeče stranke D. d.o.o. Tako ne drži trditev, da za nedovoljen poseg nista mogli vedeti, ker v času nakupa v zemljiški knjigi niso bile vpisane prepovedi na podlagi 158. člena ZGO-1 (tako tudi sodba II U 287/2012 z dne 5. 6. 2013).

Glede tožbenega ugovora, da je ukrep gradbene inšpektorice prepozen oziroma nepotreben, sodišče pripominja, da se inšpekcijski ukrepi lahko izrekajo, dokler nedovoljen poseg v prostor obstaja. ZGO-1 namreč ne predvideva zastaralnih rokov za izrek in izvršitev inšpekcijskih ukrepov. Tožnika tudi neutemeljeno ugovarjata, da ukrep z izrečenimi prepovedmi posega v njuno lastninsko pravico, saj ZGO-1 v 158. členu izrecno določa, da so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep na podlagi 152. člena, tudi prepovedi, določene v prvem odstavku 158. člena ZGO-1. Ker je bil obseg izvršenih del ob rušitvi objektov ugotovljen neposredno ob ogledu na kraju samem, sodišče tudi zavrača tožbeni ugovor, da izrečeni ukrep temelji na podlagi nepopolnih podatkov oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Prav tako je neutemeljen tožbeni ugovor, da tožnikoma ni bila dana možnost, da bi se izjasnila o ugotovitvah inšpekcijskega ogleda, saj je iz zapisnika o ogledu razvidno, da sta bila navzoča ob ogledu, da sta bila seznanjena z vsebino zapisnikov, ki pa ga nista želela podpisati.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).