Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je zoper toženko vložil tožbo z zahtevkom za plačilo denarne odškodnine v višini 11.000,00 EUR s pripadki, zaradi posledic poškodb, ki jih je utrpel pri padcu na zasebnem zemljišču, v lasti zavarovanca toženke.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožnika, in sicer je toženki naložilo plačilo 7.400,00 EUR z ZZO od 5. 5. 2018 dalje, v presežku (3.900,00 EUR) pa je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo tudi v prisojenem delu.

4. Zoper takšno sodbo vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: ‒ Ali je nesporno dejstvo, da je predlagatelj prišel na obisk k zavarovancu tožene stranke na povabilo slednjega, pri čemer se je poškodoval na nezavarovani in neosvetljeni dohodni poti do stanovanjske hiše zavarovanca, odločilno dejstvo pri ugotavljanju krivdne odgovornosti lastnika nepremičnine in če je, ali je odločitev pritožbenega sodišča o neobstoju krivdne odgovornosti lastnika nepremičnine za škodni dogodek, ki se do tega dejstva ni opredelilo, materialnopravno zmotna (čl. 10 in čl. 131/1 OZ) in obenem obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po členu 339/II točka 8 ZPP? ‒ Ali je ravnanje drugostopnega sodišča, ko je nedopustno ravnanje kot element krivdne odgovornosti ocenjevalo zgolj z vidika ravnanj predlagatelja, ne da bi se opredelilo do opustitev zavarovanca nasprotne stranke (neosvetljena pot, neograjena višinska razlika poti od preostalega dela nižje ležeče dovozne poti v garažo), pravilno in zakonito, ali pa je s takšnim ravnanjem drugostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, to je splošno načelo nikomur škodovati (čl. 10 OZ) ter pravila o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke (čl. 131/1 OZ) ter ali je višje sodišče s tem, ko se do po predlagatelju zatrjevanih nedopustnih ravnanj zavarovanca tožene stranke ni opredelilo ter jih ni presojalo v skladu z zgoraj navedenim materialnim pravom, poseglo v predlagateljevo pravico do izjave in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? ‒ Ali je drugostopno sodišče s tem, ko je izključno odgovornost za nastali škodni dogodek pripisalo predlagatelju, zmotno uporabilo materialno pravo (čl. 10 OZ), to je splošno načelo nikomur škodovati (čl. 10 OZ) ter pravila o krivdni odgovornosti (čl. 131/1 OZ)?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).