Jedro

Na podlagi podatkov GURS (iz leta 2010) nikakor ni mogoče opraviti primerjave tržne vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelala cenilka na dan cenitve (aprila 2014), kar pomeni, da je takšna primerjava vrednosti neprimerljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša na dan 4. 4. 2014 vrednost nepremičnin: - posamezni del št. 1 v stavbi št. 1 k. o. ..., last dolžnice do 1/1, 92.400,00 EUR, - posamezni del št. 2 v stavbi št. 1 k. o. ..., last dolžnice do 1/1, 91.000,00 EUR, - posamezni del št. 3 v stavbi št. 1 k. o. ..., last dolžnice do 1/1, 88.200,00 EUR, - posamezni del št. 4 v stavbi št. 1 k. o. ..., last dolžnice do 1/1, 83.400,00 EUR, - posamezni del št. 5 v stavbi št. 1 k. o. ..., last dolžnice do 1/1, 75.900,00 EUR ter - posamezni del št. 6 v stavbi št. 1 k. o. ..., last dolžnice do 1/1, 99.000,00 EUR (prej so bile omenjene nepremičnine vpisane pod parcela št. 1/6, parcela št. 1/7 in parcela št. 1/11 vse k. o. ...).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnica zaradi bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je izvedenka po pripombah dolžnice z dne 9. 10. 2013 svojo cenitev sicer bistveno zvišala, še zmeraj pa ni zadovoljivo odgovorila na vsa zastavljena vprašanja. Dolžnica je namreč že v zadevnih pripombah zahtevala, da izvedenka pojasni razkorak med uradno cenitvijo GURS (preko 815.000,00 EUR) in izvedenskim mnenjem, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so praviloma ocene vrednosti GURS nižje od realnih vrednosti nepremičnin. Na to vprašanje izvedenka ni odgovorila, zato je dolžnica po prejemu dopolnilnega izvedenskega mnenja dne 26. 6. 2014 opozorila, da je to vprašanje ostalo nerazjasnjeno ter ga ponovila. Ne strinja se z ugotovitvami v izpodbijanem sklepu, da naj bi dolžnica povsem pavšalno odgovorila na dopolnilno mnenje in pavšalno zahtevala pojasnilo, kako je možno, da je vrednost nepremičnin po evidenci GURS višja za skoraj 300.000,00 EUR. Meni, da bi sodišče moralo navedeno vprašanje (pripombe na dopolnilno izvedensko mnenje) posredovati izvedenki, ne pa da je kar samo preučilo dolžničino pripombo in ugotovilo, da naj bi bila cenitev po dopolnilnem mnenju primerna. S tem, ko se je sodišče samo postavilo v vlogo izvedenca in pripomb izvedenki sploh ni posredovalo, je storilo bistveno kršitev določb postopka, v posledici česar je ostalo tudi dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijan sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi določb drugega odstavka 178. člena in prvega odstavka 179. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki sodišču nalagata, da ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve s sklepom. Sodišče je tako ugotovilo vrednost nepremičnin, ki so predmet prodaje v tem postopku, kot jo je ovrednotila postavljena sodna izvedenka in cenilka za gradbeno stroko in cenilka za kmetijska zemljišča V. M. v mnenju z dne 10. 9. 2013 in dopolnilnem cenilnem mnenju (po pripombah dolžnice in po ponovnem ogledu) z dne 4. 4. 2014. 5. Dolžnica v pritožbi navaja, da izvedenka v dopolnilnem mnenju ni zadovoljivo odgovorila na njeno vprašanje in ni pojasnila razkoraka med vrednostjo nepremičnin po podatkih GURS (preko 815.000,00 EUR) in v izvedenskem mnenju z dopolnitvijo ocenjeno vrednostjo nepremičnin (530.000,00 EUR) ter zato meni, da bi moralo sodišče prve stopnje navedeno vprašanje, pred izdajo izpodbijanega sklepa posredovati izvedenki, vendar takim navedbam ni mogoče slediti. Cenilka se je namreč v dopolnilnem mnenju z dne 4. 4. 2014 določno opredelila tudi do dolžničinega vprašanja ter navedla, da v podatkih GURS ni navedbe, da stavba ni dokončana, kot je to obširno in pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, na katero se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje tudi višje sodišče. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da na podlagi podatkov GURS (iz leta 2010) nikakor ni mogoče opraviti primerjave tržne vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelala cenilka na dan cenitve (aprila 2014), kar pomeni, da je takšna primerjava vrednosti neprimerljiva, do česar se je pravilno opredelilo tudi prvostopenjsko sodišče. 6. Ker dolžnica v pritožbi drugih navedb v zvezi z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine ne podaja, je višje sodišče napravilo uradni preizkus in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje, pri ugotovitvi vrednosti nepremičnin, v celoti sledilo mnenju cenilke z dopolnitvijo, ki ga tudi višje sodišče ocenjuje kot prepričljivo in strokovno utemeljeno ter jasno, razumljivo in celovito obrazloženo, njeno delo pa vestno, skrbno in v skladu s pravili stroke. Posledično se višje sodišče z odločitvijo sodišča prve stopnje o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, ki so predmet prodaje v tem postopku, v celoti strinja in jo sprejema kot pravilno.

7. Ker je pritožba neutemeljena in ker tudi uradni preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere višje sodišče po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).