Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je z izrekom besed „krava, skoz laže“, ki so bile namenjene toženki in besedami „enkrat bo tega konec, ti pa me ne glej tako“, ki so bile namenjene pooblaščencu toženke, ki jim je dodal še „a si ti zaljubljen vame“, nedvomno žalil toženko in njenega pooblaščenca.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožnika kaznuje z denarno kaznijo 300,00 EUR.
2. Proti takšni odločitvi je tožnik vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse formalno opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da ni izrekel očitanih besed, sicer pa vprašanje „a si ti zaljubljen vame“, ne predstavlja žalitve. Enako velja tudi za izrečeni stavek „krava, skoz laže“.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Namen glavne obravnave je, da se vsestransko raziščejo dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka. Da se glavna obravnava lahko nemoteno odvija, morajo biti procesna dejanja, ki jo na njej izvajajo udeleženci podvržena določena formalnim zahtevam. Hkrati mora biti zagotovljen red in varovanje dostojanstva sodišča in vseh udeležencev glavne obravnave. Zato lahko sodišče tistega, ki na glavni obravnavi žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, kaznuje z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo (prvi odstavek 304. člena ZPP). Omenjena določba torej predpisuje t.i. redovno kazen, ki je po svoji naravi blizu disciplinskim kaznim. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče z izrekom denarne kazni v višini 300,00 EUR tožniku pravilno izvršilo svoja disciplinska pooblastila, ki izhajajo iz omenjene določbe postopkovnega predpisa. Tožnik je z izrekom besed „krava, skoz laže“, ki so bile namenjene toženki in besedami „enkrat bo tega konec, ti pa me ne glej tako“, ki so bile namenjene pooblaščencu toženke, ki jim je dodal še „a si ti zaljubljen vame“, nedvomno žalil toženko in njenega pooblaščenca. Pritožbeno spreobračanje pomena navedenih besed predstavlja cinično sprenevedanje, ki je zato neutemeljeno. Prav tako je neutemeljeno pritožbeno zanikanje izjavljenih besed. Iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo z dne 19.12.2013 ne izhaja tožnikovo zanikanje izrečenih besed, ki jih je sodišče zapisalo v omenjeni zapisnik. Nasprotno! Tožnik je žaljive besede, ki jih je namenil toženki, še podkrepil z nadaljnjimi trditvami, da že pet let laže. Po žaljivih besedah, namenjenih toženkinemu pooblaščencu, pa je bil tožnik s pomočjo varnostnika odstranjen iz sodne dvorane. Ukrep za zagotavljanje procesne discipline, ki ga je sprejelo sodišče in ki ga tožnik izpodbija z obravnavano pritožbo je bil torej potreben in pravilen. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).