Jedro

Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku.

Pritožnikom izločitvena pravica še ni prenehala, zato so z njeno prijavo pridobili status upnika, ki je legitimiran tudi za vložitev pravnega sredstva v predmetnem postopku. Po presoji pritožbenega sodišča prepozna prijava izločitvene pravice ne more vplivati na pravni položaj izločitvenega upnika na način, da ta izgubi procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Takšna razlaga ZFPPIPP bi bila do upnika pretirano stroga in bi predstavljala nesorazmeren ukrep za zamudo roka za prijavo izločitvene pravice. S sklicevanjem na določilo 3. točke 385. člena ZFPPIPP ni mogoče ožiti procesne legitimacije upnikom, ki so v stečajnem postopku nad pravno osebo prijavili svojo izločitveno pravico, čeprav po poteku zakonskega roka 3 mesecev, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in bi pretirano poseglo v pravice upnikov. Priznanje procesne legitimacije izločitvenim upnikom v konkretnem primeru utemeljuje tudi okoliščina, da se odloča o oddaji v najem premoženja, ki je predmet prijave izločitvene pravice.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovore uvodoma navedenih upnikov proti sklepu o soglasju k sklenitvi najemne pogodbe opr. št. St 000/2018 z dne 3. 11. 2021. 2. Uvodoma navedeni upniki se zoper sklep pravočasno pritožujejo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve ustavnih pravic. Predlagajo, da višje sodišče sklep razveljavi in ugodi ugovoru dolžnika ter posledično sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem odpravi, oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa stečajnemu dolžniku naloži plačilo stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožbe so utemeljene.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je strokovna sodelavka po tretjem odstavku 53. člena ZFPPIPP izdala sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, raznih strojev, ki se nahajajo v poslovni stavbi na naslovu ..., ki so našteti v najemni pogodbi, za mesečno najemnino v višini 3.500,00 EUR (neto) za obdobje šestih mesecev. Zoper navedeni sklep so uvodoma navedeni upniki vložili pravočasne ugovore, v katerih nasprotujejo oddaji strojev v najem in predlagajo, da sodišče sklep z dne 3. 11. 2021 odpravi. Sodnik je ob obravnavi ugovorov presodil, da uvodoma navedeni upniki niso pridobili procesne legitimacije in nimajo pravice opravljati procesnih dejanj v glavnem postopku, saj niso v skladu s prvim odstavkom 57. člena in 59. členom ZFPPIPP prijavili svojih terjatev v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Oklic o začetku stečajnega postopka je bil objavljen 10. 5. 2019, rok za prijavo terjatev in izločitvenih pravic je potekel 10. 8. 2019, A. d. o. o. in B. d. o. o. sta prijavila svoje izločitvene pravice dne 13. 12. 2019, A. A. in B. B. pa 23. 12. 2019. Če bi bile prepozno prijavljene izločitvene pravice pri njihovem preizkusu (poznejšem) priznane ali ugotovljene v pravdnem postopku, bi sodišče njihovim imetnikom procesno legitimacijo v stečajnem postopku priznalo, vendar se to ni zgodilo, saj jih je upraviteljica prerekala, pravdni postopki, ki so jih zanje začeli, pa še niso končani. Prvostopenjsko sodišče je zato ugovore zavrglo, saj je presodilo, da jih je vložila oseba, ki te pravice ni imela.

5. Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku.1

6. Po določilu prvega odstavka 57. člena ZFPPIPP pridobi upnik upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolvetnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu tega zakona. Slednji pa v drugem odstavku določa, da mora upnik v stečajnem postopku prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Glede prijave izločitvenih pravic zakon prav tako določa rok treh mesecev od oklica začetka stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP). Zaradi zamude tega roka pa upnik še ne izgubi izločitvene pravice (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP), izločitvena pravica preneha šele, ko upravitelj proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice; lahko pa zahteva, da se mu izplača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (peti in sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP).

7. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-44/18 z dne 7. 11. 2019 zavzelo stališče, da ker so pravni položaji, ki jih izločitvena pravica varuje, varovani v okviru pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, velja enak zaključek tudi za izločitveno pravico, ki omogoča varstvo navedenih položajev v primeru postopka insolventnosti. Upniki, ki izločitvene pravice ne prijavijo (v zakonskem roku treh mesecev), tvegajo le, da bo premoženje prodano, s čimer bodo na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP izločitveno pravico izgubili.2

8. Pritožnikom izločitvena pravica še ni prenehala, zato so z njeno prijavo pridobili status upnika, ki je legitimiran tudi za vložitev pravnega sredstva v predmetnem postopku.3 Po presoji pritožbenega sodišča prepozna prijava izločitvene pravice ne more vplivati na pravni položaj izločitvenega upnika na način, da ta izgubi procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Takšna razlaga ZFPPIPP bi bila do upnika pretirano stroga in bi predstavljala nesorazmeren ukrep za zamudo roka za prijavo izločitvene pravice. S sklicevanjem na določilo 3. točke 385. člena ZFPPIPP ni mogoče ožiti procesne legitimacije upnikom, ki so v stečajnem postopku nad pravno osebo prijavili svojo izločitveno pravico, čeprav po poteku zakonskega roka 3 mesecev, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in bi pretirano poseglo v pravice upnikov. Priznanje procesne legitimacije izločitvenim upnikom v konkretnem primeru utemeljuje tudi okoliščina, da se odloča o oddaji v najem premoženja, ki je predmet prijave izločitvene pravice.

9. S tem se pokaže, da je sodišče prve stopnje zmotno odreklo upnikom procesno legitimacijo za opravljanje pravnih dejanj v zvezi s premoženjem, ki ga izločajo iz stečajne mase.

10. Glede na navedeno je bilo treba pritožbam ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). V nadaljevanju postopka bo moralo prvostopenjsko sodišče o vloženih ugovorih zoper sklep o soglasju za oddajo premoženja v najem vsebinsko odločiti.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1 N. Plavšak, Komentar ZFPPIPP, Tax Fin Lex, Ljubljana, 2017, str. 172. 2 V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-44/18 z dne 7. 11. 2019 prerekana izločitvena pravica ne preneha niti z opustitvijo vložitve tožbe v roku iz prvega odstavka 310. člena ali opustitve predloga za nadaljevanje postopka v roku iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP, temveč ko upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice. Ustavno sodišče je v zgoraj navedeni odločbi ugotovilo protiustavnost tretjega odstavka 310. člena in tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP in da bi zavarovalo lastninsko pravico izločitvenih upnikov ter omogočilo nadaljevanje postopkov prodaje, dokler se zakonodajalec ne odzove na ugotovljeno protiustavnost, v načinu izvršitve določilo, da v primeru, ko upnik ne vloži tožbe na ugotovitev prerekane izločitvene pravice (tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP), ali ne vloži predloga za nadaljevanje postopka v zakonsko predvidenem roku enega meseca (tretji odstavek 311. člena ZFPPIPP), izločitvena pravica v tem primeru preneha šele, ko upravitelj v skladu z zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice. Tudi v tem primeru izločitveni upnik seveda ohrani obligacijsko upravičenje na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, t. j. lahko zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.

3 Tako tudi VSL sklep Cst 40/2013, Cst 574/2020 in drugi.