Jedro

Kadar je zahtevana obnova, ker stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku, lahko ob določenih pogojih takšno zahtevo podajo tudi pravni nasledniki osebe, ki bi morala biti udeležena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbe tožene stranke z dne 9.12.1999, z dne 10.12.1999 in z dne 13.12.1999. Z navedenimi odločbami je tožena stranka zavrnila pritožbe tožnice zoper sklepe, ki jih je izdala Upravna enote B.: 1. zoper sklep z dne 21.7.1999, s katerim je bila zavržena zahteva tožnice za obnovo lokacijskega postopka, končanega z lokacijskim dovoljenjem z dne 4.1.1994, s katerim je bila stranki z interesom (M.C.) dovoljena sprememba namembnosti dela picerije v diskoteko in njena dozidava; 2. zoper sklep z dne 23.7.1999, s katerim je bila zavržena zahteva tožnice za obnovo lokacijskega postopka, končanega z lokacijskim dovoljenjem z dne 12.4.1988, s katerim je bila isti stranki z interesom dovoljena gradnja stanovanjske hiše in dozidava picerije; 3. zoper sklep z dne 27.7.1999, s katerim je bila zavržena zahteva tožnice za obnovo lokacijskega postopka, končanega z lokacijskim dovoljenjem z dne 27.2.1992, s katerim je bila isti stranki z interesom dovoljena dozidava gostinskega lokala - picerije. Tožena stranka je navedla, da gre v upravnem postopku za pravice in pravne koristi, ki so strogo osebne in jih ni mogoče niti prenašati, s smrtjo upravičenca, pa prenehajo. Tožnica kot pravna naslednica zato ni upravičena predlagati obnove.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnica ni aktivno legitimirana stranka oziroma upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka. To bi lahko bila le njena pravna prednika, pri čemer ni pomembno, zakaj svojih pravic nista uresničila za časa svojega življenja. Tožnica kot pravna naslednica nima prav, da je pravico vložiti predlog za obnovo postopka pridobila z dedovanjem nepremičnin po svojih starših. Za pravice in pravne koristi, v katerih se odloča v upravnem postopku, kar velja tudi za obnovo postopkov, je značilno, da so po svoji naravi strogo osebne pravice in ne pravice, ki bi izhajale iz stvari.

Tožnica v pritožbi navaja, da se z navedenimi odločitvami ne strinja. Pravica do obnove postopka je vezana na lastnika zemljišča. Ker njeni pravni prednici ni bila dana možnost sodelovanja v navedenih postopkih, ima to pravico ona kot njena naslednica. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Predmet pritožbene presoje so odločitve tožene stranke in sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na zavrženje treh zahtev tožnice za obnovo treh lokacijskih postopkov, v vseh primerih je bil uveljavljan obnovitveni razlog po 9. točki 249. člena ZUP/86. Stališče tožene stranke in sodišča prve stopnje je bilo, da nobeden od treh predlogov ne izpolnjuje formalnih pogojev za odločanje, saj jih ni podala upravičena oseba (1. odstavek 256. člena ZUP/86).

Z navedeno presojo in z odločitvami, sprejetimi na takšni presoji, se pritožbeno sodišče ne more strinjati.

Pravnega nasledstva v upravnem postopku ZUP/86 ni urejal kazuistično, pač pa je s tem v zvezi izrecno določal, v katerih primerih se postopek ustavi (in ga torej ni mogoče nadaljevati), oziroma v katerih primerih se postopek nadaljuje in vanj namesto umrlega prednika vstopijo njegovi pravni nasledniki. Možnost nadaljevanja postopka je odvisno od narave upravne stvari in od tega, kakšna pravica oziroma obveznost je predmet postopka. Od tega je tudi odvisno, ali se bo postopek nadaljeval, ali ustavil, o tem pa se odloča v vsakem primeru posebej. S tem v zvezi je ZUP/86 določal v členu 54/2, da se postopek ustavi v primerih, ko postopka po naravi stvari ni mogoče nadaljevati. Tudi po uveljavljeni sodni praksi na urbanističnem področju lastnost prizadete stranke v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja ugotavlja upravni organ v vsakem primeru posebej, odvisno od vpliva objekta na okolico, kajti le na podlagi obstoja konkretnih okoliščin lahko organ ugotovi, katere pravice ali pravne koristi varuje prizadeta stranka, zaradi česar ji prizna lastnost stranke. Smiselno enako velja seveda tudi za legitimacijo za vložitev obnove postopka. Kadar je zahtevana obnova iz razloga po 9. točki 249. člena ZUP/86, lahko, ob navedenih pogojih, obnovo postopka zahteva ne samo oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, pa ji ni bila dana možnost udeležbe, temveč tudi njeni pravni nasledniki.

Ker je tožena stranka pri odločanju o pritožbi zavrnila pritožbo tožnice proti sklepu prve stopnje o zavrženju njenega predloga za obnovo postopka, je tožena stranka bistveno kršila določbe upravnega postopka (2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS). Ker pa je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje tožbo tožnice proti taki odločbi tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno, s sklicevanjem na 1. točko 59. člena ZUS, je samo bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (2. odstavek 72. člena ZUS). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, pri katerem naj upošteva navedeno stališče glede obnove.